Vse več vedenjskih in čustvenih motenj

Vzgojni zavod Planina se je v 70 letih iz skromnega deškega vzgajališča v starih italijanskih vojašnicah razvil v sodoben center, ki obravnava in nudi individualno strokovno pomoč otrokom in mladostnikom z najtežjimi oblikami čustvenih in vedenjskih motenj. Število teh se je, kot opažajo v zavodu, v zadnjih 15 letih več kot podvojilo, prav tako pa tudi število predpisanih receptov.

PLANINA > V Vzgojnem zavodu Planina v zadnjih desetletjih opažajo velik porast duševnih motenj in nasilnega vedenja pri otrocih in mladostnikih. V zadnjih 70 letih so pod svojo streho obravnavali že 1910 otrok s hudimi vedenjskimi, duševnimi in čustvenimi motnjami. “V Sloveniji je od leta 2008 do 2015 odstotek otrok in mladostnikov z vedenjskimi in čustvenimi motnjami narasel za 71 odstotkov, za polovico pa je naraslo število predpisanih receptov,” je na včerajšnji slovesnosti ob 70-letnici Vzgojnega zavoda Planina zaskrbljujoče stanje opisala direktorica zavoda Leonida Zalokar.

Novo ime za nove izzive

Nov zakon o obravnavi otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami v vzgoji in izobraževanju, sprejet konec leta 2020, je zavodu poleg novega imena – Strokovni center Planina – prinesel tudi številne nove izzive. Center bo po novem obravnaval otroke in mladostnike na področju Notranjsko-kraške, Obalne in Goriške regije. “Zakon nam omogoča vpeljevanje novih oblik dela, sploh pa zgodnejše intervencije in obravnave v obliki mobilnih timov v vrtcih, šolah in družinah. Vse z namenom preprečevanja institucionalizacije v primerih, kjer je to možno,” je dejala Zalokarjeva.

Leonida Zalokar

direktorica Vzgojnega zavoda Planina

“Biti moramo zelo multidisciplinarni in inovativni. Najpomembnejši pri obravnavi teh otrok pa je še vedno človek, ki dela z njimi. V Sloveniji se v primerjavi z zahodnim svetom premalo ukvarjamo s tem, kdo s temi otroci dela.”

S porastom otrok, ki potrebujejo oskrbo v zavodu, se širijo tudi njihove zmogljivosti in programi. V Planini poleg petih stanovanjskih hiš deluje še terapevtska kmetija, v Postojni in Semedeli pa stanovanjski skupini in mladinski stanovanji ter mobilna služba v Postojni.

“Biti moramo zelo multidisciplinarni in inovativni. Zaradi velikih težav pri nameščanju teh otrok, ki so jih odklanjale razne inštitucije na področju sociale, zdravstva in šolstva, smo leta 2010 uvedli nov pedagoško-zdravstveni pristop pri delu z najbolj ranljivimi mladostniki. Najpomembnejši pri obravnavi teh otrok pa je še vedno človek, ki dela z njimi. V Sloveniji se v primerjavi z zahodnim svetom premalo ukvarjamo s tem, kdo s temi otroci dela,” je povedala.

1910

otrok in mladostnikov so obravnavali v zadnjih 70 letih

Častni pokrovitelj praznovanja predsednik republike Borut Pahor je Leonidi Zalokar izročil zahvalo za vzgajanje najranljivejše populacije otrok in mladostnikov. Zahvalil se je tudi občanom, še posebej pa prebivalcem Planine, ki so mlade iz zavoda sprejeli brez predsodkov in z zavodom vzorno sodelujejo. “Pravična in razvita skupnost je vključujoča skupnost. Nihče, ki je v tej skupnosti, se ne sme počutiti pozabljenega. Zavod se po svojih najboljših močeh trudi, da bi mladim omogočil to priložnost polne vključenosti,” je poudaril.

Da vsaka družba, ki želi biti humana, podaja roko najšibkejšim, je poudarila tudi ministrica za izobraževanje Simona Kustec, vodstvu zavoda pa je čestital tudi postojnski župan Igor Marentič.

Od deškega zavoda do sodobnega centra

Začetki Vzgojnega zavoda Planina segajo v leto 1951, ko je bilo ustanovljeno Deško vzgajališče za vzgojno zanemarjene dečke. Po treh letih so v zavod začeli vključevati tudi deklice, leta 1956 pa prve otroke z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Od leta 1968 je zavod usmerjen v vzgojo otrok s čustvenimi in vedenjskimi motnjami.

---