V naselju Brezje na obrobju Grosuplja, v sklopu katerega je tudi omenjena soseska Sončni dvori, se počutijo nemočne. Pogosto so prisiljeni vdihavati bogve s čim vse zastrupljeni zrak zaradi kurjenja v Smrekcu. Katere odpadke Romi kurijo? Dejansko ljudje sploh ne vedo, znano pa je, da po drugih naseljih na Dolenjskem kurijo med drugim električne kable, da ločijo plastiko od bakra, ki ga prodajo.
V soseski so se združili v civilno iniciativo Sončni dvori, na težave nenehno opozarjajo občino pod vodstvom dolgoletnega župana Petra Verliča (SDS), prekrške prijavljajo na policijo, na inšpekcijske službe. Nič ne zaleže. Romi počno, kar jih je volja. Pravijo, da bi z njimi radi mirno sobivali, vendar se stanje ne izboljša. Klasični izgovor župana je, da so Romi zaščiteni in bo takoj dobil za vrat Amnesty International in obtožbe o kršenju njihovih pravic. Mar koga zanimajo pravice tamkajšnjih civilov, njihovo zdravje?
V naselju so z lastnim denarjem postavili zaklenjene lesene smetarnike, saj so Romi vsakdan brskali po zabojnikih in razsuli smeti po vsem naselju. Zdaj so na skoraj vsakem smetarniku na zadnji steni polomili deske, toliko da spravijo noter otroka, da razmeče smeti … Zabojnik za odpadne elektronske naprave so nekako dvignili, ga podprli z leseno desko in na silo odprli dno, da so ven zvlekli elektronske aparate. Kar jim ni všeč, razmečejo okoli, opozarjajo naši sogovorniki.
Dodajajo, da Romi v podhodu najstnike izsiljujejo za denar, nekateri bližnji obrtniki naj bi jim celo plačevali, da jim ne kradejo in povzročajo škode. Pred tremi meseci so imeli prebivalci soseske sestanek s predstavniki občine, znova so poudarili romsko problematiko.
Med predstavniki iniciative je tudi občinska svetnica iz Gibanja Svoboda Vanja Movrin, ki je tudi za Reporter izpostavila vse omenjeno. Čudi jo, da se župan Verlič ni pridružil nedavni pobudi 11 županov občin jugovzhodne Slovenije z večjo romsko populacijo za novele zakonov s področja socialne politike in šolstva, ki bi pripomogle k njihovemu bolj odgovornemu ravnanju.
Kazni poravnajo z gotovino takoj
Povzeli so pogovor s komandirjem policijske postaje Grosuplje Bojanom Petkom. V bližnji vasi Brezje se dogajajo tatvine in divjanje z avtomobili po njivah. Ob tem je pogosto slišati glasno balkansko glasbo, tudi pozno zvečer. Policist je dejal, da Romom kazni ni težko plačati, tudi če gre za nekaj tisoč evrov. Poravnajo v gotovini takoj. Obljubili so jim poostreni nadzor. Na policiji so za Reporter dejali, podatke o prekrških in kaznivih dejanjih vodijo po naslovih ulic.
Letos so tam v ožji okolici izrekli 78 sankcij zaradi kršitev javne varnosti in obravnavali 39 kaznivih dejanj. Dodajajo, da je lahko kršitelj sicer kdorkoli, ki v določnem trenutku tam naredi prekršek. Pri kršitvah jih je veliko tudi glede uredbe o odpadkih. Pri kaznivih dejanjih pa največ za premoženjska kazniva dejanja, nekaj je goljufij in drugih kaznivih dejanj. Oškodovance pozivajo, naj vse prijavljajo, odzovejo se na vsak klic, preverijo.
Poleg rednega patruljiranja na tem območju tudi opravljajo stalne opazovalne službe in na druge načine zagotavljajo stalno prisotnost policije. »Med drugim tudi s patruljami v civilu, konjenico in poostrenimi nadzori v sodelovanju z drugimi državnimi službami in medobčinskim redarstvom.«
Župana smo vprašali, zakaj se ni pridružil pobudi 11 županov občin jugovzhodne Slovenije z večjo romsko populacijo za novele zakonodaje. Z njimi želijo župani prispevati k reševanju romske problematike (nizka stopnja izobrazbe, neudeležba otrok pri pouku, začarani krog nezaposlenosti in odvisnosti od socialne pomoči, ki se jo zlorablja, neplačevanje kazni za prekrške, položnic za stroške, nasilje, kriminal).
Pravijo, da se je župan že leta 2020 pridružil podpisu pobude županov omenjenih občin za sestanek pri takratnih predsednikih vlade Šarcu in Janši. »Župan tako odločno podpira navedeno pobudo in se strinja z njenimi podpisniki ter v celoti soglaša s predlogi za spremembo zakonodaje.« Zakaj torej pred nekaj meseci ni dal svojega podpisa!? Na občini sicer ugotavljajo, da je v romskem naselju Smrekec okoli 120 prebivalcev, njihovo število pa se, so zapisali, ne povečuje.
So opravljene analize plinov, ki so posledica kurjenja? Gre tudi za strupe? Odgovor: morebitna analiza plinov je v pristojnosti Inšpektorata RS za naravne vire in prostor, prav tako ukrepanje v primeru zaznanih kršitev. No, na inšpektoratu prebivalcem razlagajo, da bodo njihove pobude obravnavane glede na prioritete.
Za kurjenje odpadkov pristojna okoljska inšpekcija
Na občini so še zapisali, da se župan Verlič in občinska uprava s problematiko Romov in njihovega načina življenja ukvarja že vse od nastopa njegovega prvega mandata leta 2010. Ves ta čas skušajo pri državnih institucijah doseči premik oziroma ukrepanje za izboljšanje razmer za prebivalce in poslovne subjekte v neposredni bližini naselja in tudi za splošno integracijo Romov.
Nadzor nad kršitvami izvajata tudi medobčinsko redarstvo in medobčinski inšpektorat, vendar večina opisanih deviantnih ravnanj spada pod nadzor državnih nadzorstvenih organov. »Prebivalcem Sončnih dvorov so omejena pooblastila medobčinskega redarstva in inšpektorata večkrat razložili, zato smo jih napotili na policijo,« so zapisali.
Za kurjenje odpadkov je pristojna okolijska inšpekcija. Za konec: pred kratkim so pri časopisu Žurnal24 poročali, da so grosupeljski gasilci letos posredovali že pri 26 požarih znotraj ali v bližnji okolici romskega naselja Smrekec.