Pomoč živinorejcem zaradi suše

Ne gre za pomoč, ampak miloščino: »Kmetje nas kličejo in pravijo, da je to sramota«

Mojca Leskovšek Svete, Mojca Vtič
16. 12. 2022, 06.12
Deli članek:

KGZS od vlade zahteva, naj razveljavi Odlok o finančni pomoči kmetom zaradi izpada krme, ki je bil posledica letošnje suše, naj živinorejskemu sektorju nameni več denarja in med upravičence vključi tudi perutninarje.

Mojca Zemljarič
Z vladno pomočjo si ni mogoče kupiti niti ene bale sena, številni že razmišljajo o opuščanju staleža živine.

Petindvajsetega novembra sta bila v Uradnem listu objavljena Odlok o finančnem nadomestilu zaradi visokih cen reprodukcijskega materiala, ki se porabi v čebelarskem sektorju, in Odlok o finančni pomoči zaradi izpada krme leta 2022. Za prvega je predvidenih dva milijona, za drugega pa 4,5 milijona evrov, vendar je to, kot pravijo kmetje, bistveno premalo. »Ne gre za pomoč, ampak miloščino,« so ogorčeni na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS).

Ukrep, katerega namen je omejitev gospodarske škode in zagotovitev stabilnih razmer na kmetijskih gospodarstvih, ki se ukvarjajo z živinorejo in so utrpela izpad krme zaradi letošnje suše, med kmeti povzroča nezadovoljstvo. »Kmetje nas kličejo in pravijo, da je to sramota,« je na novinarski konferenci po sprejetju odloka o finančni pomoči kmetom zaradi izpada krme, ki je bil posledica letošnje suše, povedal predsednik KGZS Roman Žveglič.

Pomoč ni niti simbolična

Žveglič je dejal, da KGZS pozdravlja namero vlade o pomoči kmetom, ki so utrpeli škodo zaradi suše, vendar meni, da mora biti pomoč vsaj malo učinkovita. Po njegovih navedbah uradna ocena škode na krmnih rastlinah zaradi suše znaša 89 milijonov evrov, zato po odloku dodeljena pomoč v vrednosti 4,5 milijona evrov ni niti simbolična. Za primer je navedel kmeta, ki ima 30 hektarjev travnikov, redi 30 krav molznic in 30 glav mlade govedi, stopnja poškodovanosti njegovega travinja zaradi suše pa je po uradnih ocenah od 30- do 50-odstotna. Kmet je moral za krmo za preživetje živine odšteti dodatnih 17 tisoč evrov, po vladnem odloku pa bo dobil 570 evrov pomoči, kar je samo 3,3 odstotka njegovih stroškov. Poleg tega, je povedal Žveglič, bo šlo prejetih 570 evrov v dohodninsko osnovo in bo od tega moral plačati še davek.

Zahtevajo, naj se odlok razveljavi

KGZS meni, da je pomoč bistveno prenizka, in od vlade zahteva, naj odlok razveljavi ter za pomoč živinorejskemu sektorju nameni več sredstev. Prav tako zahtevajo, naj v pomoč vključijo vse kmetije, ki redijo živali in pridelujejo lastno krmo, kar pomeni, da bi na seznam upravičencev vključili tudi perutninarje, medtem ko je v sprejetem odloku sektor perutninarstva izvzet. Ob tem poudarjajo, da je živinoreja najpomembnejši in največji sektor v kmetijstvu. Slovenski kmetje redijo 476.383 glav govedi, 235.475 prašičev, 114.382 ovac, 27.411 koz, 18.043 kopitarjev, 7.042.000 kljunov perutnine. Krma za živinorejo se pridela na trajnem travinju. Slovenski kmetje obdelujejo 271.421 hektarjev travinja in 175.531 hektarjev njiv.

Primož Lavre
Kot je po povedal Žveglič, KGZS pozdravlja namero vlade, da pomaga kmetom, ki so utrpeli škodo zaradi suše, vendar meni, da mora biti pomoč vsaj malo učinkovita.

Pomoč po vladnem odloku

Po vladnem odloku o finančni pomoči zaradi izpada krme v živinorejski proizvodnji ob letošnji suši, katerega cilj je dodelitev finančne pomoči tistim kmetijskim gospodarstvom, ki se ukvarjajo z živinorejsko proizvodnjo, ki sami pridelujejo krmo za živino in so morali zaradi izpada pridelka zaradi suše letos krmo dokupiti, so do finančne pomoči upravičena kmetijska gospodarstva, ki imajo v reji dve glavi velike živine (GVŽ), povprečno obtežbo 0,9 GVŽ na hektar in kmetijske površine za pridelavo krme, kot živino pa upoštevajo govedo, drobnico, kopitarje in prašiče. Finančna pomoč za tiste, ki gojijo deteljno-travno mešanico, deteljo, travno-deteljne mešanice, pašno-kosni travnik, planinski pašnik, trajni travnik – dvokosni, trajni travnik – tri- in večkosni, trajni pašnik – sveže, lucerno in travniške sadovnjake, poškodovanost na teh površinah pa je več kot 60-odstotna, znaša 38 evrov, če pa je poškodovanost od 30- do 60-odstotna, znaša 19 evrov na hektar. Finančna pomoč za kmetijska gospodarstva, ki gojijo koruzo v zrnju, koruzno silažo, krmno ogrščico, krmno peso, krmno repo, krmno repico, krmni bob, krmni grah, krmni ohrovt, krmni radič, krmni sirek, krmno korenje in na katerih je poškodovanost nad 60 odstotkov, znaša 95 evrov, če je poškodovanost od 30- do 60-odstotna, pa 47,50 evra na hektar. Najnižji znesek dodeljene pomoči je 100 evrov na upravičenca.

Ni treba oddati vloge

Kot so sporočili s kmetijskega ministrstva, kmetom za pridobitev pomoči ni treba oddati vloge. Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja bo namreč predvidoma do 21. decembra izdala informativne odločbe, ki jih bodo upravičenci prejeli na dom. Ob tem so opozorili, da morajo imeti morebitni upravičenci pravočasno poravnane zapadle davčne in druge denarne obveznosti do države, ki presegajo 50 evrov, in sicer morajo biti skladno z odlokom poravnane najpozneje peti dan po uveljavitvi odloka v Uradnem listu. Prav tako vlog ni treba oddati upravičencem do finančnega nadomestila zaradi visokih cen reprodukcijskega materiala, ki se porabi v čebelarskem sektorju. Pomoč znaša 10 evrov na čebeljo družino, deležni pa je bodo čebelarji, ki imajo vsaj štiri čebelje družine in imajo poravnane omenjene obveznosti do države.

Miloščina ne bo preprečila opuščanja reje živali

Ivan Hemetek, predsednik Društva rejcev drobnice Haloze, se boji, da se bo, če ne bo ustrezne pomoči, ponovila zgodba izpred 20 let, ko so kmetje zaradi sušnih let ter posledično pomanjkanja krme množično opuščali rejo drobnice in govedi.

»Vsak dan prejmem klic katerega izmed rejcev, ali poznam koga, ki bi bil pripravljen kupiti celotno čredo ovac in nato še skrbeti za opuščene pašnike oziroma travnike,« je dejal Hemetek. Klici obupanih rejcev so posledica letošnje suše, ki je rejce drobnice oropala krme, ob tem zahtevala, da so živali že med pašno sezono dohranjevali, za nameček pa je tudi stalež jagnjet skromnejši. »Ovca namreč prilagodi brejost glede na razmere. To pomeni, da je bilo jagnjet manj, in ravno zdaj, ko je glavna sezona za njihovo prodajo,« je pojasnil Hemetek. Napovedana pomoč države, ki je pomoč le na papirju, kot pravi predsednik haloškega društva, zato ne bo odpravila posledic suše, niti jih ne bo omilila. »Znesek, ki naj bi nam pripadel na hektar travnika, ne zadostuje niti za nakup ene suhe bale.« Cene so namreč poskočile za 20 evrov in več, tako suha bala stane vsaj 50, silažna tudi 70 evrov, ob tem, da je krmo izjemno težko dobiti. Nad odlokom je razočaran tudi Jožef Šmigoc iz Podlehnika, ki se ukvarja s prirejo mleka. »Gre za banalno pomoč rejcem, ki pa smo v velikih težavah, saj se zaradi slabše kakovosti krme zmanjšuje tudi proizvodnja mleka.«