Dan po podelitvi novega šestletnega mandata smo se pogovarjali z Jožetom Colaričem, predsednikom uprave Krke
Jože Colarič bo z letom 2022 začel svoj četrti mandat na čelu Krke, največje slovenske družbe po ustvarjenem dobičku in vrednosti na borzi. Podjetje vodi od začetka leta 2005, pred tem je osem let sedel v upravi. Na vprašanje, zakaj se je odločil za nadaljevanje vodenja Krke, nam je odgovoril:
»Let imam razmeroma veliko, 65, se pa čutim še pri močeh za delo. Farmacija je področje, ki ga ni preprosto spoznati. Sam sem v tem poslu 39 let. Začetki so bili taki, da priznam, da sem potreboval kar nekaj časa, da sem dodobra spoznal, kaj je pomembno v tem poslu. Nisem mislil, da že po nekaj tednih ali mesecih vem vse oziroma več kot drugi. V vseh teh letih sem se veliko naučil, zgodilo pa se je tudi veliko sprememb. Če samo pomislim, koliko kriz sem že doživel. In včasih so bile precej hujše kot tista iz leta 2008 ali ta zdajšnja. So me pa tudi nadzorniki in delavska združenja Krke pozvali, naj še podaljšam delo v Krki. Če me ne bi, se ne bi odločil za še en mandat.«
V Knaufu Insulation želijo v petih letih v Škofji Loki vložiti sto milijonov evrov
»V petih letih bomo vložili sto milijonov evrov,« sta povedala Saša Bavec, član uprave skupine Knauf Insulation, in Danilo Kolenc, direktor škofjeloške tovarne, ki se prav tako imenuje Knauf Insulation, v kateri izdelujejo izolacijski material iz kamene volne, in to predvsem za industrijske kupce ter tehnično izolacijo.
»Načrt razvoja je usklajen z občinsko upravo. Kaže smer, kako urediti sobivanje med industrijo in vaščani oziroma kako iz industrijskega objekta z dolgo zgodovino narediti moderno tovarno, ki sledi načelom trajnostnega razvoja. Na lokaciji tovarne bomo zagotovili najmanj deset odstotkov zelenih površin, še dodatno zmanjšali izpuste in z uporabo nove tehnologije zagotovili večjo kakovost izdelkov,« sta povedala sogovornika.
Franc Frelih, eden najuspešnejših slovenskih podjetnikov, želi kupiti Vinakoper
V začetku maja smo pisali o tem, da želi Franc Frelih, ki je bil lani na Managerjevi lestvici najbogatejših Slovencev na sedmem mestu, portfelj svojih podjetij razširiti še z enim največjih pridelovalcev grozdja in rdečih vin v Sloveniji.
»Družbo Vinakoper želim kupiti, ker verjamem, da ji bom s svojimi podjetniškimi izkušnjami omogočil hitrejši in uspešnejši razvoj, kot ga ima to podjetje zdaj. Prek družbe Vinakoper bi povezal tudi druge odlične slovenske vinarje za skupen uspešnejši prodor na tuje trge in s tem bi imela boljše rezultate celotna vinarska panoga,« je povedal Franc Frelih.
Nihče se ne spomni, da bi bila kdaj taka konjunktura, kot smo jo imeli letos
Skupina Impol je največji proizvajalec izdelkov iz aluminija na Balkanu in že vrsto let sodi med deset največjih slovenskih izvoznikov. Do leta 2026 želijo prodajo povečati na milijardo evrov. Poudarek v njihovi novi strategiji je na trajnostnem razvoju in dvigu dodane vrednosti, ta naj bi na ravni skupine dosegla 80 tisoč evrov.
»Ocenjujemo, da bo ta visoka konjunktura gotovo trajala do konca leta. Za prihodnje leto pričakujemo vrnitev na običajne ravni poslovanja oziroma na raven poslovanja iz leta 2019. Že zdaj pa se moramo pripravljati na zahtevnejše čase, ki bodo prav gotovo prišli,« je že pred poletjem napovedal Andrej Kolmanič, glavni izvršni direktor družbe Impol.
Prodajali bi lahko kot še ne, pa niso mogli delati
Razmere pri velikih slovenskih izvoznikih so bile letos daleč od slabih. Delali pa bi lahko še veliko več, če bi imeli komponente, ki se zatikajo v nabavnih verigah. »Ironija je, da bi lahko imeli rekordno prodajo, pa ne moremo proizvesti izdelkov,« pravijo. Ponekod morajo tako proizvodne procese že prilagajati pošiljkam komponent. Kar pomeni, da kak dan ne delajo, nato pa nadomeščajo izpad. Kdo ima težave z logistiko, kaj je s surovinami in ali zaradi višjih stroškov dvigajo cene izdelkov?
Intervju z zmagovalcem slovenskega izvoza
Strokovna komisija je EKWB na 8. Konferenci slovenskih izvoznikov izbrala za Zmagovalca slovenskega izvoza. Z Edvardom Königom, ustanoviteljem in 80-odstotnim lastnikom EKWB, ki danes v podjetju skrbi za tehnični razvoj podjetja, in Matjažem Krčem, ki ima 20-odstotni lastniški delež in skrbi za poslovni razvoj podjetja, smo se pogovarjali predvsem o prihodnosti EKWB.
»Ko smo pretresali strategijo razvoja za prihodnjih pet let, smo rekli, da bomo imeli čez pet let 200 milijonov evrov letnih prihodkov. EKWB bo predvsem razvojno podjetje, sedež bo v Sloveniji, tudi v prihodnje bomo krepili lastno blagovno znamko, imeli bomo tudi inženiring,« sta povedala sogovornika.
Kako Janez Škrabec v Angliji sodeluje pri zelo uspešnem nepremičninskem projektu za bogataše
Riko je prvo hišo v naselju The lakes by Yoo, ki leži v Cotswoldsu, dve uri vožnje iz Londona, postavil leta 2006. Danes je tam že 130 njihovih lesenih hiš. Prve so imele od 90 do 180 kvadratnih metrov površine, zdaj postavljajo vile, ki imajo do 900 kvadratnih metrov površine. Pa to ni edina sprememba. Janez Škrabec, direktor in lastnik Rika: »Pri projektu smo začeli kot podizvajalci, v vsem tem času smo se izkazali kot kompetenten partner pri gradnji lesenih vil, naše izkušnje in bogata znanja dejansko sooblikujejo mnoge arhitekturne rešitve in koncepte.«
Adria Mobil je oktobra ustavila proizvodnjo kombiniranih vozil in avtodomov
Spomnimo, avtomobilisti po svetu so jeseni začasno začeli zapirati tovarne. Nemški proizvajalec avtomobilov Opel je tako zaprl eno izmed svojih tovarn v Nemčiji. Razlog je svetovno pomanjkanje čipov, ki onemogoča proizvodnjo. Stroje bodo znova zagnali prihodnje leto, če bo to dovoljevala dobavna veriga. Po Oplu sta to v Nemčiji storila še Volkswagen in Ford.
V družbi Adria Mobil so oktobra za dober mesec zaprli proizvodnjo kombiniranih vozil in novembra za tri tedne proizvodnjo avtodomov. Zaradi pomanjkanja čipov so imeli že dlje časa težave tudi v novomeškem Revozu, kjer so prav tako ustavili proizvodnjo za nekaj dni. »Vse je odvisno od razmer v oskrbovalni verigi,« so povedali za prihodnje leto.
To so Avstrijci, ki želijo novo tovarno graditi v Zasavju
Družbo Herz iz Šmartnega pri Litiji, v katero sta združeni nekdanji tovarni Kovina in Unitas in je del avstrijske skupine Herz, tudi v tem poslovnem letu odlikuje velika rast. V preteklem poslovnem letu so prihodke povečali za desetino, na 45 milijonov evrov, zdaj ciljajo na 55 milijonov evrov prihodkov in pet milijonov evrov EBITDA. A za nadaljnjo rast podjetja morajo postaviti novo tovarno.
Njihov prvi načrt je bil, da bi se širili ob zdajšnji lokaciji. »Izkazalo se je, da bi pridobivanje dovoljenja za to lokacijo trajalo predolgo. Mi pa bi gradnjo nove tovarne radi začeli jeseni prihodnje leto, zato zanjo iščemo novo lokacijo. Potrebujemo 25 tisoč kvadratnih metrov veliko zemljišče. Na njem bi v prvi fazi postavili tovarno, veliko deset tisoč kvadratnih metrov,« pove Damir Rutar.
Slovenec je daleč največji odjemalec avstrijskega blaga na svetu
»Pričakujemo in želimo si sodelovanja in povezanosti na področju globalnih izzivov, ki še kako vplivajo tudi na našo skupno regijo in soseščino. Soočamo se s težavami zaradi pomanjkanja kadrov in njihove sestave in ta trenutek Avstrija tovrstne težave rešuje delno tudi s slovenskimi resursi. Tu so še izzivi zelenega prehoda in grozeče energetske revščine, vse skupaj pa je povezano s prijaznostjo in učinkovitostjo tehnologij, ki naj nam bodo namenjene za lajšanje družbenega in gospodarskega prehoda,« je o priložnostih pri medsebojnem sodelovanju povedal Tibor Šimonka, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). Skupni intervju z Wilhelmom Nestom, direktorjem Advantage Austria Ljubljana, predstavništva avstrijske gospodarske zbornice v Sloveniji, smo objavili v posebni izdaji Avstrija & Slovenija 2021, ki smo jo skupaj pripravili Advantage Austria Ljubljana in Časnik Finance.
