Ječmen. Foto: Pixabay
Ječmen. Foto: Pixabay

Uvoz velikih količin ukrajinske pšenice na srednjeevropske trge povzroča kaos. Cene so padle, glede na lansko leto tudi za polovico.

"Kako lahko iz Avstrije prihaja moka, ki je cenejša, kot je bila lanska pšenica? To pomeni, da je to surovina iz Ukrajine. Ampak ne za Avstrijo, za Slovenijo," se je spraševal direktor Mlinopeka v Murski Soboti Karel Pojbič.

Ob tem je vprašljiva tudi sama kakovost. V Sloveniji je namreč pridelava visoko regulirana, ponekod drugod ne tako zelo, je povedal Branko Virag, vodja kmetijstva v skupini Panvita in predsednik sekcije za kmetijska podjetja pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS).

"Dvomim, da lahko kje v Evropi najdemo tako kakovostno pšenico in pozneje tudi moko, kot je slovenska. Ker mi imamo na razpolago res miniminimalno pesticidov, gnojila so vsa pod nadzorom, pa tudi ukrepi, ki se izvajajo, so strogo nadzorovani," je izjavil Virag in dodal, da tujega uvoza nihče ne nadzira, morda občasno kakšen vzorec. Kot še opozarja Virag, teh uvozov sploh ne bi smelo biti, saj je Evropska unija glede ukrajinskega žita in moke dala soglasje le za tranzit prek Evrope do tretjih držav. V praksi pa: "Ni nujno, da pride kot ukrajinska v Slovenijo. Lahko pride iz katere koli druge države in je že spremenila nacionalnost."

Cene ukrajinske moke bodo lahko še nižje, saj se pri tem, kot pravi Karel Pojbič, sledi le načelu
"pod vsako ceno kupi, kolikor daš, daj".

Kar pa postavlja pod vprašaj samooskrbo in samo kakovost moke in izdelkov na naših policah. Kupce in potrošnike pa žal bolj kot kakovost zanima zgolj cena.

Pozna žetev, slaba letina in (tudi zaradi vojne) nizke odkupne cene