Polna luna malce kvari meteorski dež

Roj zvezdnih utrinkov - rečemo jim tudi solze sv. Lovrenca - bo danes in jutri nekoliko težje ujeti, saj bo nočno nebo osvetljevala skoraj polna luna in otežila opazovanje predvsem najšibkejših utrinkov. A to še zdaleč ni razlog, da bi se odrekli opazovanju. Na nebu je te dni tudi mini planetarni maraton; že v prvi polovici noči je vidna večina planetov osončja.

Nocojšnja noč je za romantike in ljubitelje nočnega neba, ko se čez nebo vidi roj zvezdnih utrinkov. Roj Perzeidov je sicer vsako leto aktiven med 17. julijem in 24. avgustom, letos imajo svoj svoj vrhunec 12. in 13. avgusta. Po tej noči začne število meteorjev hitro upadati. Ko bo torej luna začela izgubljati svojo svetlost, bo meteorski roj okoli 21. avgusta že začel upadati, do 1. septembra pa bo popolnoma usahnil.

Letos bo sicer opazovanje oteženo, saj je v včerajšnji noči - ob 3.35 - nastopila polna luna.

Perzeidi so ostanki razbitin kometa Swift-Tuttle, ki naše Sonce obkroži vsakih 133 let. Sam komet so nazadnje videli leta 1992, našo pot pa bo znova prešel šele leta 2125. Komet so identificirali šele leta 1862, vendar pa so meteorski dež opazovali že v daljni preteklosti.

Aktivnost roja se prične zvečer in močno naraste po 23. uri, ko je radiant že precej visoko na nebu. Število meteorjev pa narašča vse do jutra. Srednja hitrost meteorja je okoli 59 kilometrov na sekundo, zato kaj hitro izginejo. V samem vrhuncu meteorskega roja lahko na uro naštejemo več kot 60 utrinkov.

Perzeidi so eden od meteorskih rojev, ki ima sorazmerno visoko frekvenco in je konstanten. Do njega pride, ko Zemljina orbita prečka svitek delcev, ki jih za seboj pušča komet Swift-Tuttle, ki obkroži Sonce vsakih 133 let. Ko njegovi delci z veliko hitrostjo zaidejo v Zemljino atmosfero pri tem segrejejo zrak, ki zažari, kar vidimo kot utrinek.

Neptun, Jupiter, Uran, Mars, Venera ...

Kot pravi Igor Žiberna iz Astronomskega društva Orion, opazovalni pogoji ob letošnjih Perzeidih niso ugodni, saj polna Luna precej otežuje opazovanje predvsem najšibkejših utrinkov; so pa na nebu, zlasti če je vreme jasno, še drugi zanimivi objekti za opazovanje. Že v prvi polovici noči je namreč mogoče opazovati večino planetov našega osončja, zato si lahko obetamo nekakšen mini planetarni maraton.

Minulo noč sta okrog 22. ure najprej vzšla Neptun in Jupiter, okrog 23. ure Uran, ob 23.45 Mars, zjutraj vzide še Venera. Za opazovanje je zanimiva tudi Luna, dodaja Žiberna. Čeprav njen relief zaradi ščipa letos ni najlepše viden, je mogoče videti druge podrobnosti, na primer razlike med gorovji, temnejša morja, našteva. “Polna luna nas ne sme odvrniti od opazovanja,” pravi sogovornik.

Opazovanje je seveda najboljše čim dlje od mestnih luči, kje na podeželju ali v hribih, in na območju s čim širšim razgledom brez ovir na obzorju, kot so krošnje dreves ali hiše. Opazovalci pravijo, da potrebujejo oči vsaj 20 do 30 minut, da se navadijo na temo, šele potem boste lahko dobro videli nočno nebo.

Žiberna pravi, da za opazovanje Perzeidov posebne opreme pa ne potrebujemo, zadostujejo podlaga za ležanje, spalna vreča, tudi topla oblačila ne bodo odveč. Utrinke je namreč najbolje opazovati leže na zemlji. “Za tiste, malce bolj ambiciozne, pa predlagam, da si s pomočjo spletne aplikacije natisnejo karto zvezdnega neba in vanjo vrisujejo sledi posameznih utrinkov. Če bi to sistematično delali nekaj ur, bi opazili, da vsi utrinki izhajajo iz ene navidezne točke, ki jo imenujemo radiant,” še pravi Žiberna.

Meteorski dež je naraven pojav, pri katerem Zemljina orbita prečka pas delcev, ki jih za seboj puščajo kometi. Ko ti delci letijo skozi visoke plasti (nad 80 km) Zemljine atmosfere, zažarijo in za seboj puščajo sled. Vzrok za nastanek meteorskega roja Perzeidov, ki so na Zemlji vidni že okoli 2000 let, je komet Swift-Tuttle.

---