Neprilagojena hitrost je še vedno med najpogostejšimi vzroki za prometne nesreče z najhujšimi posledicami. Agencija za varnost prometa v sodelovanju s policijo zato v ponedeljek začenja drugo od treh letošnjih nacionalnih preventivnih akcij Hitrost, ki bo potekala do prihodnje nedelje. V tem času bodo policisti izvajali poostrene nadzore hitrosti.

Osredotočili se bodo na izpostavljena mesta

Nadzore bodo izvajali predvsem na izpostavljenih mestih, kjer je neprilagojena hitrost vzrok za nastanek prometnih nesreč, in na mestih, kjer je lahko zaradi prekoračene hitrosti tveganje za nastanek prometnih nesreč večje, na primer v strnjenih naseljih, v bližini vrtcev in šol, so sporočili z agencije.

Namen tovrstnih preventivnih aktivnosti je umirjanje hitrosti na naših cestah. Vozniki navadno takrat, ko vedo, da poteka nadzor, zmanjšajo hitrost in vozijo bolj varno,” so zapisali.

Najpogostejši povzročitelji prometnih nesreč so bili vozniki osebnega avtomobila. Sledijo kolesarji in vozniki enoslednih motornih vozil. Kar pet od 11 smrtnih prometnih nesreč so povzročili mladi v starosti 18 do 34 let. Vozniki v tej starosti so letos povzročili trikrat več prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti kot vozniki v starosti 65 let in več.

Letos do konca maja po trenutnih podatkih namreč beležijo že 1155 prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti, to je 18 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Pri tem se je, kot so izpostavili v agenciji, treba zavedati, da se je obseg prometa letos že vrnil na raven doslej rekordnega leta 2019. Smrtnih žrtev v teh prometnih nesrečah je bilo 11, kar je dobro tretjino manj kot leto poprej. Sto oseb je bilo hudo, 537 pa lažje poškodovanih. Število hudo telesno poškodovanih se je v letu 2021 povečalo za 16 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem v letu poprej, število lažje telesno poškodovanih pa se je povečalo za 29 odstotkov.

Najhitrejši včasih ne pridejo na cilj

V poletnem času bodo tako v občinah Novo mesto, Ptuj, Celje, Murska Sobota, Maribor, Kranj in Krško izvedli terensko akcijo s talnimi označbami na dogovorjenih parkirnih mestih. Napis Najhitrejši včasih ne pridejo na cilj bo voznike in mimoidoče opozarjal na posledice objestne in tvegane vožnje.

Rezultati prikazovalnikov hitrosti, ki jih je agencija v enoleten brezplačen najem podelila 15 slovenskim občinam, kažejo, da vozniki še vedno krepko presegajo omejitve hitrosti. V treh od enajstih občin, kjer je omejitev 50 kilometrov na uro, je agencija do konca maja zabeležila tudi dva- in polkrat višje hitrosti, in sicer 134, 137 in 138 kilometrov na uro. V občinah, kjer je omejitev 30 kilometrov na uro, pa so bile zabeležene celo trikrat višje hitrosti, kar 97 in 81 kilometrov na uro.

“Slovensko javnost zato pozivamo, naj z umirjeno vožnjo vsakdo prispeva k varnim potem za vse udeležence. Omejitve hitrosti so namenjene za našo lastno varnost. Zmerno in odgovorno vozite zato, ker se objestna vožnja lahko konča usodno, ne zato da vas ne doleti kazen,” so v sporočilu za javnost povzeli besede direktorja agencije Jožeta Hribarja.

V nedeljo, ob koncu akcije, bodo agencija, policija, Dars in Zavod Reševalni pas na avtocestnem počivališču Lom izvajali skupno akcijo za ozaveščanje domačih in tujih voznikov o glavnih dejavnikih tveganja za nastanek prometnih nesreč in o pomenu vzpostavitve reševalnega pasu ob zastojih. Agencija je letos pripravila tudi novo široko medijsko kampanjo, s katero javnost že od marca kontinuirano opozarja na pomen prilagojene hitrosti voznim razmeram, na ustrezno varnostno razdaljo in zaviralno pot.

STA