"Skrajno nasilje je posledica tega, da žensko še vedno dojemajo kot lastnino"

V ponedeljek je za EU začela veljati Konvencija o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini, znana kot istanbulska konvencija

4. oktober 2023 ob 7.24 • Ljubljana - MMC RTV SLO, Radio Slovenija

Cilj istanbulske konvencije je preprečevanje, pregon in odprava nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter izvajanje celovitih in usklajenih politik na tem področju.

Kot je namreč poudarila podpredsednica Evropske komisije Vera Jourova, je vsaka tretja ženska žrtev fizičnega ali spolnega nasilja po svojem 15. letu starosti, vse preveč žrtev pa nasilja ne prijavi. "Preveč storilcev ostane nekaznovanih. Ukrepati moramo, in istanbulska konvencija je naš pravni odgovor za krepitev pravic žensk."

Spomnimo, da je bilo v Sloveniji lani zaradi partnerskega nasilja umorjenih 13 žensk. Dvakrat več kot leto prej. Podobno je tudi na Hrvaškem, kjer je bilo lani ubitih 14 žensk, letos osem. Hrvaška se je po številu ubitih žensk na 100.000 prebivalcev leta 2021 znašla na tretjem mestu v Evropski uniji. Kot so zapisali pri Društvu SOS telefon, na Hrvaškem vsakih petnajst minut ena ženska doživi nasilje. V Franciji vsake tri dni zaradi partnerskega nasilja umre ženska.

O enakosti spolov

Enakost spolov je temelj demokracije. Spoštovanje načela enakost spolov zahteva pravni red Evropske unije, zapoveduje ga Evropska komisija, nanj opozarjajo Združeni narodi. Enakost spolov uspešno uresničujejo nordijske države, ki se po kazalnikih Evropskega inštituta za enakost spolov že vrsto let uvrščajo na vrh lestvice. Slovenija pa je v zadnjih treh letih pri zagotavljanju enakosti spolov kot edina država med članicami EU-ja nazadovala. Na demokratični primanjkljaj, ki ga v Sloveniji predstavlja neenakost spolov, glasno opozarjajo številne mednarodne organizacije.

Nasilje nad ženskami je najpogosteje kršena človekova pravica

Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima je najobsežnejša mednarodna pogodba, ki se spoprijema s tem resnim kršenjem človekovih pravic. Prizadeva si za nično toleranco takšne vrste nasilja in je velik korak naprej k cilju Evropo in svet narediti varnejša.

Temelje predstavljajo preprečevanje nasilja, varstvo žrtev nasilja in preganjanje prestopnikov. Prav tako si prizadeva spremeniti pogled in način razmišljanja posameznikov, tako da celotno družbo, predvsem moške in dečke, poziva k drugačnemu odnosu. Predstavlja nov poziv za večjo enakost med ženskami in moškimi, saj je nasilje nad ženskami trdo zakoreninjeno v neenakovrednem položaju žensk in moških v družbi, ki ga ohranja kultura tolerance ter zanikanja.

Po besedah evropske komisarke za enakost Helene Dalli je istanbulska konvencija dokument, ki nasilje nad ženskami opredeljuje kot kršitev njihovih temeljnih pravic. "Če želimo vsi živeti v pravični in enakopravni Uniji, morajo imeti ženske in dekleta možnost živeti brez vsakodnevne negotovosti, strahu in nasilja," je dejala in dodala, da je začetek veljavnosti konvencije za EU dober korak v tej smeri.

Istanbulske konvencije ni ratificiralo šest držav EU-ja

Kot pravi predsednica Ženskega lobija Slovenije Sonja Lokar, je sprejetje istanbulske konvencije na ravni EU-ja izjemno velika stvar. Dejstvo, da nekatere države članice EU-ja konvencije še vedno niso ratificirale, pripisuje porastu politične desnice v Evropi. "Ta postaja vedno glasnejša in se upira temu, da bi si resno prizadevali za odpravo diskriminacije na podlagi spola. Namesto tega poskušajo minimizirati problem, ki ga v naši družbi predstavlja nasilje nad ženskami, in svoj fokus premeščajo na populistične teme. Spomnimo se tudi različnih pozivov k odstopu od istanbulske konvencije. Zato menim, da je velik uspeh, da je bila istanbulska konvencija končno sprejeta na ravni EU-ja." Kako se bo istanbulska konvencija izvajala, pa po mnenju Sonje Lokar ostaja odprto vprašanje.

Med podkasti Radia Slovenija je zaživela četrta sezona podkasta Na pravi strani, ki kot prvi slovenski podkast o položaju in pravicah žensk prinaša serijo oddaj, v katerih govorimo o aktualnem položaju žensk, kršitvah njihovih pravic in izobražujemo o pomenu spoštovanja načela enakosti in nediskriminacije.

Preprečevanje, zaščita žrtev in sodni pregon povzročiteljev nasilja

Razloge za porast femicidov in visoko stopnjo nasilja nad ženskami ter nekaznovanost storilcev je iskati tudi v neustrezni sodni praksi, zato istanbulska konvencija od držav članic zahteva ne le aktivno preprečevanje nasilja nad ženskami in ustrezno zaščito žrtev nasilja, temveč tudi, da je nasilje ustrezno kaznovano. Nasilje nad ženskami priznava kot kršitev človekovih pravic in kot obliko diskriminacije. To pomeni, da so države članice odgovorne, če se dovolj ne odzovejo na takšno nasilje.

Istanbulska konvencija predstavlja tudi prvo mednarodno pogodbo, ki vsebuje definicijo spola. To pomeni, da priznava, da razlika med ženskami in moškimi ni zgolj biološka, temveč da obstaja tudi sociološko pojmovanje spola, ki ženskam in moškim dodeljuje določene vloge in vzorce obnašanja. Raziskave so pokazale, da lahko določene vloge in vzorci obnašanja prispevajo k temu, da postane nasilje nad ženskami sprejemljivo.

EU je k istanbulski konvenciji pristopil junija letos. Švedsko predsedstvo Sveta EU-ja jo je označilo za najbolj napredno konvencijo o boju proti nasilju nad ženskami. Slovenija jo je podpisala leta 2011, štiri leta pozneje pa ratificirala. Med članicami EU-ja je niso ratificirale še Latvija, Litva, Češka, Slovaška, Madžarska in Bolgarija.

O položaju žensk v družbi lahko slišite tudi v podkastu Na pravi strani. V prvi epizodi nove četrte sezone je avtorica in voditeljica podkasta Tita Mayer gostila Manco G. Renko, ki je spregovorila o vplivu popularne kulture na oblikovanje družbenih norm in o tem, koliko popularna kultura oblikuje podobo žensk v javnem prostoru. Zanimalo nas je, koliko svetovne korporacije in mediji vplivajo na podrejenost žensk in ali popularna kultura vsiljuje škodljive spolne stereotipe ali pa, kot menijo nekateri, ravno nasprotno, ženske osvobaja. Kot poudarja Manca G. Renko, so kapitalizem, patriarhat in nasilje nad ženskami neločljivo povezani, vendar je po njenem mnenju predvsem t. i. visoka kultura branik tradicionalnih vrednot in mizoginije.

Izhodišče pogovora je bil nedavno predvajani film Barbie, ki je razburkal svetovno javnost.

"Vsak moški pozna vsaj eno žensko, ki je bila spolno ali kako drugače zlorabljena. Ta isti moški pa velikokrat ne bo znal navesti niti enega moškega, ki je spolno zlorabljal in bil nasilen do žensk. Mislim, da je prvo vprašanje, ki si ga morajo zastaviti moški, to, kdo so njihovi prijatelji in njihovi najožji družinski člani. Ta osnovna iskrenost je težka, ampak nujna," pravi Manca G. Renko.