Vstop Hrvaške je podprlo 534 evroposlancev, 53 jih je bilo proti in 25 vzdržanih. Foto: EPA
Vstop Hrvaške je podprlo 534 evroposlancev, 53 jih je bilo proti in 25 vzdržanih. Foto: EPA

Končno odločitev o odpravi nadzora na notranjih mejah mora zdaj soglasno sprejeti Svet EU-ja, ki bo zeleno luč predvidoma prižgal na zasedanju notranjih ministrov EU-ja 8. decembra. Na tem zasedanju bodo države članice odločale tudi o vstopu Romunije in Bolgarije. Tako bi lahko vse tri države 1. januarja skupaj vstopile v schengen.

Poročevalec, evropski poslanec Paulo Rangel iz Evropske ljudske stranke, je ob tem poudaril, da je bila Hrvaška deležna "najbolj vsestranskega preverjanja za članstvo v schengenskem območju", več kot katera koli druga država EU-ja doslej. Izpolnila je 281 priporočil na osmih področjih schengenske zakonodaje, njeno pripravljenost sta potrdila tako Evropska komisija kot Svet EU-ja.

"Evropski parlament se v celoti strinja: odprava nadzora na notranjih mejah mora biti izvedena do konca tega leta," je dodal.

V Zagrebu zadovoljni

Premier Andrej Plenković je na seji vlade izrazil zadovoljstvo ob zelo jasni in močni podpori, ki so jo evroposlanci Hrvaški izkazali tako v razpravi v sredo zvečer kot na glasovanju danes.
"Delamo zadnje korake proti dokončnemu sprejetju na ravni Sveta EU 8. decembra," je dejal in spomnil, da bo Hrvaška 1. januarja tako očitno izpolnila dva pomembna cilja - vstop v schengen in v evrsko območje. "Uresničili smo velike glavne zunanjepolitične cilje države, da bomo imeli v prihodnjih letih priložnost govoriti o sadovih dodatnega mednarodnega pozicioniranja Hrvaške," je dodal.

Hrvaški notranji minister Davor Božinović je na Twitterju ocenil, da je izid današnjega glasovanja "močna politična podpora predstavnikov evropskih državljanov" in obenem nagrada za vse, kar so naredili. Spomnil je, da je njegova država uspešno prestala najobsežnejše preverjanje za članstvo v schengnu doslej ter "postala pomemben partner v uresničevanju in vzpostavljanju evropskih varnostnih standardov".

V danes sprejetem poročilu sicer evropski poslanci izpostavljajo potrebo po stalnem spremljanju spoštovanja temeljnih pravic na zunanjih mejah EU-ja. Hrvaško pozivajo, naj parlament in Svet EU-ja obvešča o tem, kako izvaja svoj akcijski načrt za upravljanje zunanjih meja EU-ja, zlasti pa neodvisni mehanizem za spremljanje policijskih ukrepov.

Ob poročilu o nespoštovanju človekovih pravic in nezakonitem vračanju prebežnikov na hrvaških mejah tudi želijo, da Evropska komisija v okviru schengenskega ocenjevalnega programa oceni vidike hrvaškega upravljanja zunanjih meja in temeljnih pravic, vključno z obiski na kraju samem.

Pristop Hrvaške k schengenskemu območju so podprli tudi slovenski evroposlanci, ki se, kljub siceršnjim različnim političnim stališčem, tokrat strinjajo, da je Hrvaška na vstop v schengen pripravljena in da je ta v interesu Slovenije. Obenem sicer opozarjajo, da to zanjo pomeni tudi nove obveznosti.

"V slovenskem interesu je, da se zunanja meja EU s slovenske premakne naprej na hrvaške meje, in sam zelo podpiram vstop Hrvaške v schengen. To bo zelo ugodno vplivalo tako na Slovenijo kot Hrvaško in prebivalce obeh držav, na gospodarsko sodelovanje ter turizem, pri čemer se bomo izognili množičnim kolonam na meji ob vsakokratni poletni sezoni," je za STA ocenil Franc Bogovič (EPP/SLS).

Milan Zver in Romana Tomc (oba EPP/SDS) se strinjata, da je Hrvaška ustrezno pripravljena na vstop v schengen ter da je ta v interesu Slovenije. "Vesel sem, da je Evropski parlament danes z veliko večino potrdil to, kar vemo že nekaj časa - da zadržkov za vstop Hrvaške v schengen ni (...) Menim, da je vstop Hrvaške v velikem varnostnem in praktičnem interesu Slovenije," se je v odzivu za STA izrazil Zver.

Podobnega mnenja so slovenski evroposlanci levo od sredine. Matjaž Nemec (S&D/SD) je, kot je zapisal za STA, "s svojim glasom danes podprl Hrvaški vstop v schengen, saj je ta vse pogoje zanj izpolnila". Prav tako Irena Joveva in Klemen Grošelj (Renew/Svoboda) podpirata vstop Hrvaške v schengensko območje, "ker gre za odločitev v interesu vseh, tudi Slovenije".
Obenem pa dvojica iz skupine Renew "prav tako močno" podpira danes sprejeto poročilo Evropskega parlamenta v delu, ki pravi, da je treba pri Hrvaški skladnost upravljanja meja s pravom EU ocenjevati tudi po njenem morebitnem vstopu v schengen. Oba poslanca pričakujeta, da bo Hrvaška varovanje zunanje meje EU izvajala v skladu z najvišjimi evropskimi in mednarodnimi standardi.

"Od Republike Hrvaške zdaj še toliko bolj pričakujem, da bo vsem državam članicam EU z dejanji dokazala, da je sposobna trajno, učinkovito in primerno zagotavljati varnost svojih zunanjih meja," je za STA zapisala Joveva in spomnila na poročila o hudem kratenju človekovih pravic na hrvaških mejah, predvsem na primere policijskega nasilja in nezakonitega vračanja migrantov.

Tudi Nemec je zapisal, da pričakovan vstop v schengen Hrvaške nikakor "ne odvezuje od spoštovanja zavez in dogovorjenih pravil, nasprotno. Hrvaška bo morala z dejanji vsak dan pokazati, da spoštuje mednarodno in evropsko pravo. Prav tako bo morala slej kot prej zagristi tudi v kislo jabolko arbitraže in vprašanja meje s Slovenijo. V Evropskem parlamentu pa bomo tako kot vsem ostalim državam tudi Hrvaški še naprej gledali pod prste."

Da ob ugodnostih, ki jih prinaša status schengenske članice, ne gre pozabiti tudi na obveznosti, med katerimi je najpomembnejše varovanje zunanjih meja, so prav tako izpostavili poslanci iz vrst EPP. Ljudmila Novak (EPP/NSi) je na Twitterju izrazila prepričanje, "da bo Hrvaška odgovorno upravljala z zunanjimi mejami Evropske unije. Odgovornost v teh nepredvidljivih časih bo še posebej izjemna".

Kot je spomnil Zver, Slovenija od 1. januarja ne bo imela več zunanje schengenske meje, kar nas bo razbremenilo določenih obveznosti. "Pri tem je pomembno, da smo v zakonodajo uspeli vključiti nekatere varnostne mehanizme, ki bodo zagotavljali, da Hrvaška izvaja vse potrebno za učinkovito varovanje zunanje schengenske meje. Slednje je pomembno tudi v luči naraščajočega migrantskega vala," je menil.

Zver je sicer že izrazil željo, da bi Svet EU 8. decembra v schengenski klub poleg Hrvaške sprejel tudi Bolgarijo in Romunijo. To si želita tudi Grošelj in Joveva, ki pa sta dodala, da se to, kot kaže, ne bo zgodilo.