Najpomembnejši projekt pri digitalizaciji oziroma preobrazbi v pametno mesto tako v občini Škofja Loka kot v drugih slovenskih mestih je postavitev centralne platforme, kjer bi bili na enem mestu zbrani vsi podatki, ki bi bili na voljo vsem službam, ki upravljajo mesto. Za to pa so potrebna večja sredstva, ki jih veliko slovenskih občin ne zmore zbrati, kar upočasnjuje njihov razvoj na tem področju, meni župan občine Škofja Loka Tine Radinja, ki je pri Skupnosti občin Slovenije tudi predsednik komisije za digitalno preobrazbo občin. Kot pravi, bi bilo občinam pri preobrazbi v pametno skupnost v veliko pomoč, če bi tako krovno platformo postavili skupaj za vse občine, ki bi to želele.
»V občini Škofja Loka računamo, da bi morali za tako platformo odšteti okoli 1,2 milijona evrov. Predvidoma bi to verjetno lahko izvedli v dobrem letu ali dveh. Sicer pa pri preobrazbi v pametno mesto največ pozornosti namenjamo okolju,« nam je v pogovoru uvodoma dejal župan Tine Radinja.
Podatki o kakovosti zraka na telefonu
Tako že šesto leto kakovost zraka meri pet IoT-merilnikov na različnih delih mesta, ki so različno obremenjeni. En del je bolj izpostavljen obremenitvam zraka s prometom, drugi z industrijo, tretji z zastarelimi kurišči. In kakšen je rezultati? »Vsak občan lahko kakovost zraka vidi na telefonu, kar ni nepomembno, saj se po tej poti prebivalci informirajo, kakšno onesnaženost v kraju, kjer prebivajo, prinaša industrija, kakšno promet in ogrevanje, ter se morda temu primerno odzovejo – se morda manj vozijo z avtomobili, več uporabljajo kolo, menjajo način ogrevanja oziroma energent,« razlaga Radinja. Poudarja še, da analize podatkov meritev zraka močno vplivajo tudi na občinske strategije, prostorske akte in odločitve, kako zmanjšati onesnaževanje ozračja. Je pa, kot dodaja, petletno obdobje še prekratka doba za dolgoročne vzorčne rezultate, saj so obremenitve zadnje čase v bolj razgibanih vremenskih razmerah, zlasti zimskih, zelo netipične.
Onesnaženost zraka je odvisna od več parametrov, recimo vetrovnosti, oblačnosti, kako nizke so zimske temperature, pa tudi vremenskih vplivov, ki prihajajo od daleč. »A vseeno se moramo zavedati, koliko onesnažujemo zrak sami. Meritve in kazalniki so vsekakor spodbuda za spremembe v energetiki, prometu in obratovanju industrije.«
Pomen zbiralnika za gospodinjsko olje
Najnovejši in še vroč projekt, ki ga izvajajo v sodelovanju s Komunalo Škofja Loka, so zbiralniki za odpadno gospodinjsko olje, opremljeni s senzorji, ki merijo polnost posameznega zbiralnika. Senzorje so povezali v omrežje, tako da zbiralniki na ustrezno platformo komunalnega podjetja sami sporočijo, kdaj so polni, iz komunalnega podjetja pa pošljejo tovornjak samo do polnega zbiralnika, da ga izprazni. Tovornjakov tako ni treba na slepo voziti od zbiralnika do zbiralnika in preverjati, ali so polni ali ne. To pozitivno vpliva tako na kakovost zraka kot na porabo goriva in obremenitev prometa.
»Bolj so rešitve dostopne in preproste, bolj jih ljudje uporabljajo,« je prepričan Radinja. Tako je tudi z zbiralniki gospodinjskega olja, saj je bil odziv občanov nad pričakovanji. »Ker so zbiralniki vedno pravočasno izpraznjeni, med ljudmi ni nejevolje. Zato v straniščno školjko ali kuhinjski odtok zlijejo manj odpadnega olja, to pa pomeni, da v kanalizacijo in okolje pride manj tega nevarnega in neprijetnega odpadka. V končni fazi se za čiščenje zamašenih kanalizacijskih cevi in čistilne naprave porabi manj kemijskih sredstev in energije,« razlaga sogovornik in dodaja, da se iz zbranega olja s predelavo pridobi še biodizelsko gorivo.
Po županovih besedah gre za pilotni projekt, ki bo pokazal, kako izpeljati podobne projekte za praznjenje zabojnikov stekla, papirja in drugih odpadkov. Meritve bodo tako pomembno vplivale na premišljeno odvažanje odpadkov.
Nadzor porabe energije prinaša opazne prihranke
Da bo vse to lahko delovalo, morajo v občini postaviti še sodobno brezžično omrežje (LoRaWAN), prek katerega bo na svoji frekvenci nemoteno potekala komunikacija naprav s podatki za upravljavce mesta in občane. Na tem omrežju bodo združeni podatki o prometu, zasedenosti parkirišč, mestnih koles in drugo. »Mestne kartice, s katero lahko plačuješ razne storitve, verjetno ne bomo uvedli. Razmišljamo namreč o celoviti aplikaciji, s katero bo mogoče opraviti vse to, kar danes ponujajo take mestne kartice,« še dodaja Tine Radinja, preden se posvetiva vselej zelo aktualni temi – energetiki – danes pa še posebej.
V Škofji Loki so se namreč v zadnjem desetletju intenzivno lotili energetskih prenov šol in vrtcev, drugih javnih stavb ter nadzora porabe energentov – plina, elektrike in biomase za ogrevanje. Obnovili so fasade, stara okna in vrata zamenjali s sodobnimi, namestili sončne panele za proizvodnjo elektrike. V vse objekte so namestili tudi senzorske naprave, ki merijo porabo energije in vode, ob odstopanju pa takoj samodejno obvestijo hišnika, da preveri vzrok povečane porabe. »S takim nadzorom porabe smo v prvem obdobju pri porabi energentov in vode na letni ravni dosegli tudi do 30-odstotne prihranke, danes pa v povprečju vsako leto ustvarimo nekaj odstotkov prihrankov.«
Občanom ni treba več hoditi na občino
Kot je še povedal župan Škofje Loke, so prek digitalnih kanalov v del mestnega upravljanja vključili tudi občane. Prek mobilnega telefona oziroma na občinski spletni strani so dostopni domala že vsi obrazci za vloge, plačila taks, digitalni podpisi, vročanje in druge zadeve, tako da so fizični opravki na občini zmanjšani na minimum.
Na daljavo je mogoče prek mobilnega telefona oziroma aplikacije na občinski strani oddati tudi razne pobude, prijaviti napake, onesnaženja ali črna odlagališča. Občani lahko tudi odločajo, kako bo porabljen del občinskega proračuna. Pred letom in pol so prek spletne platforme v vsaki krajevni skupnosti zbrali predloge, za kaj bi radi porabili določen del občinskega denarja. Občani so največ glasovali za postavitev otroških igrišč, telovadnic v naravi in klopce. Zmagovite predloge po posameznih krajevnih skupnostih so že uresničili.
»Digitalizacijo občine dojemam ne le kot digitalizacijo občinske uprave. Odzivi in predlogi občanov so dobri, kar nam je na občini napotilo, da nadaljujemo nadgradnjo zamišljenega. Veliko pa je seveda odvisno od razpoložljivih sredstev. Uspešno smo se prijavili na vse možne razpise za evropsko sofinanciranje, ki je od projekta do projekta odstotkovno različno visoko, naša porabljena sredstva pa upravičijo prihranki in večja kakovost življenja občanov,« pravi Tine Radinja.
V ospredju naj bodo ljudje
Digitalizacija občin je neizogiben proces razvoja, ki je pri nas zagon dobil šele v zadnjih treh letih. »Mislim, da mora biti pri tem glavno vodilo, da so v ospredju tega razvoja oziroma preobrazbe bolj ljudje kot tehnologija. V smislu, kaj bo to, kar bomo digitalizirali, prineslo ljudem in okolju,« poudarja sogovornik. »Postavitev kamer in senzorjev po mestu je tehnična zadeva, dobimo lahko ogromno podatkov, a o pametnem mestu lahko govorimo šele, ko znamo te podatke uporabljati, jih pravilno razporediti in z njihovo pomočjo narediti nekaj uporabnega za večjo kakovost našega življenja.«
Ker imajo občine različne potrebe, je tudi njihov proces digitalizacije različen. Kot pravi Radinja, je hitrost razvoja odvisna tudi od tega, koliko lahko lokalne skupnosti same vlagajo v to. Skupna težava pri digitalnem razvoju občin je, da je v občinskih upravah težko najti znanje, potrebno za vpeljavo digitalizacije oziroma vodenje preobrazbe v pametno mesto. »Občine imajo težave z zaposlovanjem kadra, ki se z IKT ukvarja na taki ravni, da lahko razvija stvari, ki bi jih lokalne skupnosti potrebovale. Tudi zato so občine na različnih stopnjah razvoja digitalizacije oziroma preobrazbe v pametno mesto,« je sklenil Tine Radinja.
