Foto: palquest.org
Foto: palquest.org

Platformo sta predstavila Inštitut za palestinske študije v Bejrutu v Libanonu in Palestinski muzej v Birzeitu, ki leži severno od Ramale na osrednjem Zahodnem bregu.

Palestinske šolarke med risanjem prizora, ki simbolično prikazuje nakbo. Foto: AP
Palestinske šolarke med risanjem prizora, ki simbolično prikazuje nakbo. Foto: AP

Zagnali so jo ob 55. obletnici arabsko-izraelske vojne leta 1967 in 74. obletnici palestinske nakbe. Gre za arabski izraz za katastrofo, s katerim Palestinci poimenujejo dogodke ob ustanovitvi Izraela leta 1948, ko je bilo z njegovega današnjega ozemlja na območju historične Palestine pregnanih približno 750.000 Palestincev.

Predstaviti Palestince takšne, kakršni so
Po besedah glavne urednice Camille Mansour je osnovni cilj enciklopedije "predstaviti Palestince takšne, kakršni so – odločni akterji in ne le žrtve, ki z vzponi in padci gradijo svoje politične, družbene in kulturne ustanove znotraj in zunaj Palestine", navaja The Art Newspaper.

Do Interaktivne enciklopedije palestinskega
vprašanja lahko dostopate tukaj.

Interaktivna spletna enciklopedija zajema poglavitne dogodke od konca otomanskega obdobja do danes ter vključuje obsežna poglavja o umetnosti, ki segajo od slik ikon iz 18. stoletja do vezenin, fotografij in multimedije. Razdelki o kulturi ponujajo edinstven in podroben pregled zgodovine palestinske umetnosti in kako se ta zgodovina povezuje z družbeno in politično realnostjo palestinske države.

Plakat Salimana Mansourja iz leta 1988. Foto: Wikipedia Commons
Plakat Salimana Mansourja iz leta 1988. Foto: Wikipedia Commons

Četverica obdobij vizualne kulture
Segment o umetnosti je razdeljen na štiri poglavja, od katerih vsako dokumentira štiri različna obdobja v zgodovini palestinske vizualne kulture. Začne se z Začetniki (1795–1955), poglavjem, ki raziskuje, kako se je slikarstvo ikon razvilo kot "ena najzgodnejših tradicij ustvarjanja slik v državi" in nato bilo "prekinjeno, ko je bila palestinska družba leta 1948 izkoreninjena". Temu sledijo Stezosledci (1955–1965), poglavje, ki podrobno opisuje, kako so "pionirji, ki so večinoma odraščali kot begunci, kovali novo umetnost".

Enciklopedija nato napreduje k poglavju Raziskovalci (1965–95), ki vključuje pogosto močno cenzurirano umetnost, ki so jo v izgnanstvu in pod okupacijo ustvarili umetniki, kot sta slikar Sliman Mansour in večstranski umetnik Tayseer Barakat. Konča se s poglavjem Sedanji čas: Nove smeri (1995–2016), ki dokumentira premik k internacionalizirani multimediji in konceptualni umetnosti, v ospredju katerega so umetnice, kot sta Mona Hatoum in Emily Jacir.

Primer obleke intifade, kakršne so Palestinke nosile med vstajo v poznih 80. in zgodnjih 90. letih preteklega stoletja. Foto: Wikipedia Commons
Primer obleke intifade, kakršne so Palestinke nosile med vstajo v poznih 80. in zgodnjih 90. letih preteklega stoletja. Foto: Wikipedia Commons

Vezenine, simbol nacionalne identitete
Ključni del Interaktivne enciklopedije palestinskega vprašanja se osredotoča na palestinsko vezenje, ki je bilo decembra lani dodano na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.

Gre za dejavnost, ki povezuje kulturno dediščino Palestine z izkušnjami njenih ljudi, še zlasti po nakbi. "Gospodarske stiske in pomanjkanje dostopa do starih, tradicionalnih tržnih virov za blago in sukance so pomenili, da je bilo v poznih 40. in 50. letih preteklega stoletja izdelanih le malo novih oblek," piše na enciklopediji, kjer so zapisali še, da je iz poznejših begunskih taborišč v 60. letih vzniknila nova oblika umetnosti.

Na sceno stopi nova obleka ...
Pojav t. i. nove obleke je bil prvi korak k preobrazbi vezenin iz ljudskega jezika, ki je izražal vaško poreklo in družbeni status, v simbol palestinske nacionalne identitete. Obleke so delovale kot "odraz kulturne izmenjave v begunskih taboriščih", je mogoče prebrati na spletni enciklopediji.

Najbolj politizirana manifestacija nove obleke je bila t. i. obleka intifade, izdelana in nošena med ljudsko vstajo proti izraelski okupaciji palestinskega ozemlja v poznih 80. in zgodnjih 90. letih preteklega stoletja. Med vstajo so "ženske kljubovale izraelski prepovedi javnega izobešanja palestinske zastave tako, da so nove obleke okrasile z (s križnim vbodom) izvezenimi zemljevidi Palestine, akronimom PLO, besedo Palestina v angleščini in arabščini ter celo s palestinskimi zastavami, izvezenimi torej z nitmi v rdeči, zeleni, beli in črni barvi."

Tudi fotografija in grafično oblikovanje
Preostala poglavja se osredotočajo še na prisotnost sodobne palestinske fotografije. "Palestina je bila eden prvih krajev zunaj Evrope, kamor se je fotografija razširila: prišla je leta 1839, se pravi istega leta, kot je francoski umetnik Louis Daguerre naznanil njen izum," piše v enciklopediji. Razdelek o umetnosti plakatov pa dokumentira palestinsko uporabo grafičnega oblikovanja, še navaja The Art Newspaper.