Umetna inteligenca v finančnem sektorju zaenkrat pomaga predvsem pri optimizaciji dela

Umetno inteligenco se v slovenskem finančnem sektorju uporablja že vrsto let, s pojavom orodij umetne inteligence, kot je ChatGPT, pa je ta postala bistveno bolj dostopna, je na današnjem spletnem seminarju Združenja družb za upravljanje investicijskih skladov pojasnil vodja analiz ESG pri Generali Investments David Zorman.

Bistvenih sprememb pri procesih upravljanja premoženja po Zormanovih besedah ta orodja niso prinesla. "So pa dodala neke malenkosti, ki so nam prej manjkale, in pohitrila določene procese," je dejal in kot posledico izpostavil večjo produktivnost.

Orodja za generativno umetno inteligenco se tako trenutno uporablja za hitrejše pisanje elektronskih sporočil in ustvarjanje povzetkov daljših besedil, ni pa še primerov, da bi umetna inteligenca odobravala kredite, je poudaril direktor poslovanja Azure pri Microsoftu za srednjo in vzhodno Evropo, Bližnji vzhod in Afriko Tomaž Valjavec.

Banke začenjajo z osnovnimi koncepti, kot je uvajanje digitalnih svetovalcev, ki na spletnih straneh odgovarjajo na osnovna vprašanja uporabnikov, kot je na primer, kaj se potrebuje za kredit in kakšni so kriteriji za kredit. Nekatere pa medtem že načrtujejo uvedbo bolj osebnih svetovalcev, ki bodo posameznikom pomagali na podlagi njihovega lastnega portfelja, je pojasnil.

Alexandr Gutirea iz Triglav Skladov je ocenil, da bodo investicijske družbe umetno inteligenco najprej začele uporabljati pri lastnih procesih. "Najprej se bomo mi naučili, kako smo lahko učinkoviti in uspešni pri tem, kakšna so potencialna tveganja, šele potem pa bomo pripravljeni ponujati kakšne produkte in storitve, ki bodo temeljile na umetni inteligenci," je pojasnil.

Menil je, da je takšna tehnologija del prihodnosti, brez katere bodo investicijske družbe težko uspešne in učinkovite.

Generativno umetno inteligenco pri svojem delu med drugim uporablja direktor sektorja investicijskih skladov pri NLB Skladih Simon Logar. Na osnovi orodij, kot je ChatGPT, se lahko s pomočjo lastnih podatkov naredi različice teh orodij, ki so prilagojene posameznim industrijam.

"Praktično na dnevni ravni uporabljat takšna orodja. Lahko ti pomagajo pri pisanju in strukturiranju elektronskih sporočil, iskanju podatkov in povzemanju najnovejših poslovnih rezultatov podjetij," je dejal.

Pri uporabi generativne umetne inteligence v finančnem sektorju pa se odpira vprašanje zaupanja do podatkov, ki jih tovrstna orodja posredujejo. Kot je pojasnila direktorica podjetja Microsoft Slovenija Barbara Domicelj, mora biti vsak uporabnik na koncu zmožen presoje, kako ravnati s posredovanimi podatki.

Microsoft je sicer močno vpet v tekmo tehnoloških velikanov na področju umetne inteligence. Med drugim je v podjetje OpenAI, ki je razvilo orodje ChatGPT, vložil več milijard dolarjev, njihovo tehnologijo pa vključil v nekatere svoje produkte.