Janez Janša: Posledic se ne da v celoti odpraviti

Na kranjskem okrožnem sodišču se je v petek nadaljevala obravnava odškodninske tožbe, ki jo je predsednik SDS in nekdanji predsednik vlade Janez Janša vložil zoper državo in nekdanjo tožilko ter sodnike, ki so sodili v zadevi Patria.

Kranj – Janez Janša je od države, nekdanje tožilke Branke Zobec Hrastar ter sodnikov Barbare Klanjšek, Milana Štruklja, Vesne Žalik in Branka Masleše terjal dobrih 900 tisoč evrov odškodnine zaradi nezakonitega dela v procesu Patria. Tožba proti tožilki in sodnikom se je končala januarja, ko je kranjsko okrožno sodišče z delno sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, saj ti pri opravljanju svojih funkcij niso neposredno odškodninsko odgovorni. Janša se na sodbo ni pritožil, zato je sodišče izdalo sklep, s katerim je odločilo še o pravdnih stroških. V petek se je tako nadaljeval postopek v tožbi zoper državo.

Janša je v petek še pred prihodom na sodišče dejal, da od kranjskega okrožnega sodišča in sodnice ne pričakuje ničesar, saj da je decembra lani v le eni uri obravnave oprostila vse tiste, proti katerim je vložil odškodninske tožbe. »Odškodnine ne zahtevam od države, ampak od tistih, ki so krivično tožili in sodili, žal pa jih je sodnica oprostila,« je poudaril.

Sodišče je tokrat zaslišalo Janšo, njegovo ženo Urško Bačovnik Janša in vodjo odprtega oddelka Puščava Albino Planinšič Florjančič, ki je bila v času, ko je bil Janša zaprt, tam socialna delavka pedagoginja. Zaslišanje Urške Bačovnik Janša je zaradi vprašanj, ki so posegla tudi v osebno življenje družine, potekalo za zaprtimi vrati, medtem ko sta Janez Janša in Albina Planinšič Florjančič pričala v prisotnosti javnosti.

Kot je povedal Janša, bo septembra minilo 15 let, odkar se je začel postopek v zadevi Patria, ki je bil po njegovem mnenju politično voden. Spomnil je, da je bilo v zadevi več kot petdeset narokov. »Gre za edinstven primer, da bi bil kdo obsojen za to, ker je, kot je bilo zapisano v obtožnici in sodbi, neznanega dne na neznani lokaciji od neznane osebe prejel neznano nagrado za neznano drugo osebo,« je opozoril in dodal, da gre za unikaten primer, pri čemer sodne prakse v podobnih primerih ni. Sodnica Tanja Bizjak pa je dejala, da je treba odškodninski zahtevek konkretizirati, saj odstopa od dosedanjih v sodni praksi.

Janša je še navedel, da so posledice procesa nosile tudi njegova družina, stranka SDS in tudi država. »Če te lansirane afere in zlorabe pravosodja ne bi bilo, bi bile vsaj tri slovenske vlade v tem času drugačne, boljše,« je povedal. Opisal je tudi bivanje v zaporu, ob tem pa spomnil, kako omejene je imel v tistem času možnosti za delo, saj ni imel stikov z volivci, težje je opravljal tudi poslansko funkcijo. Poudaril je, da še danes nekateri govorijo o njem kot o bivšem kriminalcu in obsojencu. »Teh posledic se ne da v celoti odpraviti,« je prepričan Janša, ki – kot je dodal – posledice še vedno čuti.

Glavna obravnava na kranjskem sodišču se bo nadaljevala predvidoma novembra oziroma po tem, ko bo višje sodišče odločilo glede pritožbe zoper sodbo o pravdnih stroških.