Ko sem še
Slovensko komorno glasbeno gledališče je lani novembra v Cankarjevem domu izvedlo krstno uprizoritev Ko sem še. Skladateljica Bojana Šaljić Podešva je opero ustvarila v sodelovanju z Ingrid Mačus po libretu Saške Rakef Perko, ki je predstavo tudi režirala.
Utrinek iz predstave Ko sem še (z leve): dirigentka Jerica Bukovec, igralka Jožica
Avbelj in sopranistka Rebeka Pregelj, ki prihaja iz Šempetra pri Gorici.
Foto: Darja Ĺ travs Tisu
Vsaka izguba ljubljene osebe je boleča, posebna izkušnja pa je odhajanje ljubljene osebe s kronično napredujočo boleznijo možganov. Opera Ko sem še govori o demenci, velikem izzivu sodobne družbe. Bolezen se pri vsakem človeku kaže in razvija drugače, svojci pa se ob njej soočajo z bolečino, strahom, nemirom …
“Z delom Ko sem še naslavljamo vprašanje, kako biti skupaj, kako se povezati, ko se zdi, da to ni več mogoče,” so zapisali ustvarjalci predstave, kritik Tomaž Grže pa: “Ko sem še je predstava, ki ima izjemno moč: ta moč ni nasilna, ni veličastna, ampak seže globoko. Vsakega navzočega neposredno sooči z možnostjo neizogibnega. Mu pričara prijetno domač svet ter ga seznani z možnostjo prezgodnje izgube vsega, kar tvori njegovo identiteto, lastni svet in pomen obstoja. To doseže z mehko igro zvokov in svetlobe, ki slika presenetljivo širok spekter čustev - od toplega, nedolžnega veselja do ledeno pustega obupa in osamljenosti.”
Na novogoriškem malem odru bo v nedeljo, 24. marca, gostovanje izvedeno v sodelovanju z GO! 2025 in festivalom Piccolo v okviru projekta Opera na meji. Pod dirigentsko paličico Jerice Bukovec bodo nastopile mezzospranistki Barbara Jernejčič Fürst in Irena Yebuah Tiran, sopranistki Katja Konvalinka in Rebeka Pregelj ter igralki Jožica Avbelj in Ana Tereza Perko.