Protikorupcijska zaveza

Zadnja raziskava Eurobarometer o zaznavi korupcije, ki jo je Evropska komisija izvedla spomladi, je pokazala, da je v Sloveniji nadpovprečen delež takih, ki menijo, da je korupcija razširjena. Če v povprečju 70 odstotkov prebivalcev držav Evropske unije meni, da je korupcija v njihovi državi splošno razširjena, v Sloveniji tako razmišlja kar 83 odstotkov prebivalcev, pri čemer se je njihov delež od lanskega leta zmanjšal za štiri odstotke. Podobno nadpovprečen delež Slovencev tudi meni, da se je stopnja korupcije pri nas v zadnjih letih povečala. Takih je 54 odstotkov prebivalcev, pri čemer se je ta delež v primerjavi z lani kar precej znižal (s 65 odstotkov). Tudi na večini drugih področij je zaznava korupcije pri nas načeloma višja od povprečja EU, res pa pri nas delež hitreje pada.

Naj k temu dodamo, da tudi indeks zaznave korupcije (CPI) za leto 2022, ki ga je v začetku leta objavil Transparency International, razkriva, da je Slovenija z oceno 56 dosegla svoj zgodovinsko najnižji rezultat in ostaja občutno oddaljena od povprečja EU, saj je povprečna ocena indeksa držav članic 64, in od povprečja OECD, kjer je povprečna ocena indeksa držav članic 67. V pojasnilo: Indeks CPI razvršča 180 držav in ozemelj glede na njihovo zaznano stopnjo korupcije v javnem sektorju na lestvici od 0 (zelo koruptivno) do 100 (zelo čisto).

Raziskava Eurobarometer je še pokazala, da je podobno visok delež zaznave korupcije kot pri splošnem prebivalstvu tudi med poslovneži, saj jih na ravni EU 65 odstotkov meni, da je korupcija v njihovi državi splošno razširjena, v Sloveniji pa tako menijo v kar 79 odstotkih podjetij. Glede na zapisano je zato treba prikimati predsedniku Komisije za preprečevanje korupcije Robertu Šumiju, da je torkova javna zaveza Kluba slovenskih podjetnikov (SBC), ki povezuje okoli 400 lastnikov nadpovprečno uspešnih podjetij, k ničelni toleranci do podkupovanja javnih uslužbencev s poudarkom na javnem naročanju pomemben korak h krepitvi integritete v državi. To bo še kako pomembno, tako Šumi, tudi pri porabi javnih sredstev za odpravljanje posledic ujme, ki mora biti transparenta, odgovorna in izključno v javnem interesu.

Če vprašate ljudi, o slednjem močno dvomijo. In če vprašate podjetja, najbrž tudi. Tudi v že omenjeni raziskavi Eurobarometer 32 odstotkov podjetij v Sloveniji zaznava prisotnost podkupnin in 37 odstotkov prisotnost provizij za dodelitev posla. Podjetja so tudi nezadovoljna z državnimi ukrepi za spopadanje s korupcijo, saj jih večina meni, da korupcija (51 odstotkov) in podkupovanje (71 odstotkov) nista primerno kaznovana.