Predsednik Evropskega sveta Charles Michel, ki bo med gosti letošnjega Blejskega strateškega foruma (BSF), je dan pred začetkom dogodka skupaj s predsednikom vlade Robertom Golobom obiskal poplavljena območja v občini Kamnik.
V izjavi za medije se je Michel slovenskemu premierju Golobu zahvalil za vabilo, da se je lahko o katastrofalnih posledicah ujme na terenu prepričal na lastne oči. "Tu sem, da vnovič potrdim solidarnost Evropske unije. Zelo sem impresioniran nad pogumom slovenskih ljudi ter nad osredotočenostjo in odločnostjo slovenskih oblasti in premierja Goloba," je dejal Michel, ki je ob tem poudaril, da je jasno, da se Slovenija sooča z zahtevno situacijo.
"Solidarnost v EU-ju ni prazna beseda," je poudaril Michel. Spomnil je, da je Evropska komisija Sloveniji ob nedavnem obisku predsednice Ursule von der Leyen že napovedala zajeten sveženj pomoči za odpravljanje posledic poplav. Iz solidarnostnega sklada EU-ja si Slovenija lahko obeta 400 milijonov evrov. Ob tem je Michel poudaril, da lahko Slovenija računa tudi na pomoč drugih članic.
"Ena stvar je popolnoma jasna – na prebivalce Slovenije ne bomo pozabili," je dejal Michel, ki je poudaril, da EU Sloveniji ob strani ne stoji samo danes, ampak bo tako tudi v prihodnje. Poudaril je pomen obnove in nato izboljšanja protipoplavne zaščite. "Vemo, da se bomo v prihodnosti verjetno spopadali z vse pogostejšimi naravnimi katastrofami," je opozoril.
Nedavne uničujoče poplave v Sloveniji bodo v določeni meri zaznamovale tudi sam BSF, osrednji zunanjepolitični dogodek, ki ga vsako leto konec poletja gosti Slovenija. Med drugim bodo vsi udeleženci foruma lahko prispevali v sklad za obnovo po poplavah. Obenem bo forum priložnost za dvostranske pogovore s predstavniki drugih držav o morebitni nadaljnji pomoči.
Golob: Desetina mostov bo zgrajena s pomočjo naših evropskih partnerjev
"Takoj ko je Slovenijo zadela katastrofa, smo ne le iz Evropske unije, tudi širše, začeli dobivati izraze sožalja in ponudbe pomoči. Ob obisku predsednice Evropske komisije je bila prvič dana obljuba, da Evropa na Slovenijo ne bo pozabila, in danes – tri tedne pozneje – se lahko ob obisku predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela prepričamo, da Evropa dejansko ni pozabila na nas," je v izjavi za medije v Kamniku dejal premier Golob, ki je zatrdil, da bo EU pomagal tako kot pri hitri sanaciji kot pri obnovi in ponovni gradnji prizadetih območij.
"Potrebovali bomo pomoč EU-ja in vseh partnerstev. Danes smo na lokaciji, kjer se bo gradil nov most, in tega ne bo gradila Slovenija, temveč se bo zgradil s pomočjo naših partnerjev. Desetina mostov bo zgrajena s pomočjo naših evropskih partnerjev," je poudaril premier.
Dodal je, da skupne ekipe sodelujejo tudi pri vlogah in pripravljalnih projektih, da bo Slovenija lahko učinkovito črpala sredstva iz solidarnostnega sklada kot tudi povratna sredstva iz načrta za okrevanje in odpornost. "Vse to, vključno s kohezijo, bo dalo dovolj denarja, da si bo Slovenija opomogla. Hkrati pa bomo morali tudi doma poiskati vse mogoče vire in računamo na to, da se bo solidarnost znova pokazala na najboljši mogoči način," je dejal Golob.
Kot je dejal premier glede sredstev iz solidarnostnega sklada, s predsednikom Evropskega sveta menita, da je treba povečati sredstva, ki se vanj stekajo. "V preteklosti je bil precej podhranjen. Če bomo uspešni pri nagovarjanju članic, da se sredstva povečajo, verjamem, da bi tudi Slovenija dobila več. V zdajšnjih razmerah pa je to nerealno obljubljati," je še dodal.
Šefic: Slovenija bo stala za vsemi, ki so bili prizadeti
Potem ko je državni sekretar za koordinacijo ukrepov in aktivnosti za obnovo po poplavah Boštjan Šefic v sredo obiskal Sneberje, je danes prišel v Savinjsko dolino, ki je bila poleg Koroške v ujmi najbolj prizadeta. Kot je za Televizijo Slovenija poročala novinarka Barbara Štor, je tamkajšnje prebivalce zdaj strah predvsem, da bodo v prihodnjih dneh oziroma mesecih ostali sami in pozabljeni.
"Nobenega dvoma ni, da bo Slovenija stala za vsemi, ki so bili v tej res veliki naravni nesreči prizadeti. Vse naše dejavnosti gredo v smeri, da oblikujemo celovito, dolgotrajno, permanentno pomoč vsem – bodisi individualnim oškodovancem kot seveda tudi občinam. Zanesljivo ne bodo pozabljeni," je po srečanju z župani Zgornje Savinjske doline v Braslovčah za Televizijo Slovenija zatrdil Šefic.
Kot je dejal, je bila na sestanku skupna ugotovitev, da je v tem trenutku najpomembneje zagotoviti nujno pomoč posameznikom, ki so bili prizadeti, in urediti vodotoke do te mere, da se prepreči morebitna nadaljnja škoda, ki bi lahko nastala ob deževju.
"Že v prihodnjih dneh bomo na preizkušnji," je pred napovedanimi ponedeljkovimi padavinami opozoril Šefic. Ob tem je dodal, da je od poplav minil kratek čas – del sanacije je opravljene, del pa še ne. "Ker je dejansko toliko škode, da je nemogoče v dveh, treh tednih to opraviti," je dejal.
V teku preventivni ukrepi pred napovedanimi padavinami
Na poplavljenih območjih zato hitijo s preventivnimi deli. Na Ljubnem delijo protipoplavne vreče, po vsej Zgornji Savinjski dolini pa skušajo ukrepati tudi z gradbeno mehanizacijo v vodi. V Lučah skušajo na ta način ohraniti še zadnjih pet metrov nasipa, le tako ne bi poplavilo spodnjega dela Luč, pravi župan Klavdij Strmčnik. "S to intervencijo smo naredili vse, kar se je dalo, da bi zavarovali zadeve, če bo neka normalna količina dežja," je dejal Strmčnik. A kot dodaja, lahko velike težave prinese vsaka nekoliko večja količina padavin. "Tega se vsi bojimo, pa tudi vsi se tega zavedamo, ampak ljudje morajo vedeti, da čez noč nekaterih zadev ni mogoče urediti," opozarja.
"Že deseti dan saniramo tista najbolj kritična območja, ki so v Letušu, kjer so se naredile zajede v samo naselje. Te lahko dodatno ogrožajo dodane visoke vode, nove poplave. V tako kratkem času nismo mogli sanirati vseh zajed na reki Savinji," pa je za Radio Slovenija dejal braslovški župan Tomaž Žohar. Napovedal je, da bodo imeli v ponedeljek tudi operativni sestanek z direkcijo za vode, kjer bodo določili terminske načrte in ukrepe za čimprejšnjo sanacijo prizadetih območij.
Tudi Ljubenski župan Franjo Naraločnik pravi, da delajo brez prestanka. "Že med sestankom se mi je telefon skoraj vnel od vseh pozivov mojih občanov in gospodarstvenikov. Delimo protipoplavne vreče, kar je mehanizacije v vodah, jo bomo preusmerili na točke, ki dejansko pomenijo zaščito objektov," je pojasnil.
"V vodotokih in na cestah s polno paro delajo tako cestarji, vodarji kot mednarodne enote. Poskušajo pripraviti prve rešitve za nenadne padavine," pa je zatrdil poveljnik civilne zaščite za zahodno Štajersko Janez Melanšek. Pristojni ob tem pozivajo, naj prebivalci v ponedeljek spremljajo medije in se ob morebitni nevarnosti pravočasno umaknejo na varno.
Zagotavljanje oskrbe s pitno vodo in iskanje nadomestnih nastanitev
Državni sekretar Šefic je po sestanku dejal, da so se z župani sicer dotaknili cele palete vprašanj, ki tarejo občine, župane in prebivalce tega območja. "In seveda to bomo sistematično reševali od vprašanja do vprašanja. Delno so te zadeve zajete v intervencijskem zakonu, delno pa bodo v zakonu o obnovi," je še dejal državni sekretar.
Med drugim je poudaril, da bo treba zagotoviti tudi oskrbo s pitno vodo, saj ta v nekaterih občinah še vedno ni zagotovljena. Z zgornjesavinjskimi župani se je pogovarjal tudi o obnovi poplavljenih območij, za katero bo poskrbela širša vladna delovna skupina. Napovedal je, da bo država povečala obseg gradbene mehanizacije na poplavljenih območjih. Glede gradnje suhih zadrževalnikov pa je dejal, da je treba zadeve najprej oceniti. Če bo potrebno, bo vlada šla tudi v postopke razlastninjenja lastnikov posameznih zemljišč.
Povedal je, da bodo poskrbeli tudi za ljudi, ki so zaradi poplave ostali brez hiš, v ta namen bo država zagotovila finančna sredstva. Ta problem bodo rešili z zakonom o obnovi, je pojasnil. Ob tem se Šefic zaveda, da nekatere občine nimajo nadomestnih stanovanj, zato bodo morali iskati alternativne, a optimalne rešitve.
Župan Braslovč Tomaž Žohar je na vprašanje, kako je z morebitno preselitvijo prebivalcev Letuša, pojasnil, da je ta zadeva v medresorskem usklajevanju. "Naš cilj je zagotoviti kakovostno selitev v zdravo življenjsko okolje, nikakor ne bomo dovolili polovičnih rešitev ali selitev v getonaselja. Lokacijo za preselitev že imamo določeno, je poplavno in potresno varna, prav tako ni plazovita," pravi Žohar.
Na številnih prizadetih območjih po državi pri odpravljanju posledic pomagajo tudi pripadniki tujih vojsk. Kot so sporočili iz Slovenske vojske, so po "izjemnem prispevku in solidarni pomoči pri odpravljanju posledic poplav ta konec tedna Slovenijo zapustile ekipe srbske, italijanske in makedonske vojske".
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje