Foto: MIZS
Foto: MIZS

Po Papičevih besedah na ministrstvu zato, da bi preprečili odliv kadra, skupaj s pedagoško stroko in socialnimi partnerji neprestano posodabljajo karierni sistem. V letošnjem koledarskem letu je bilo tako omogočeno napredovanje vzgojiteljic predšolskih otrok – pomočnic vzgojiteljic v sistem napredovanja v nazive. S spremembo pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive so omogočili tudi napredovanje večjega števila zaposlenih strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju v trenutno najvišji naziv, svetnik.

Ministrstvo je junija po desetih letih znova razpisalo klasična pripravniška mesta za šolsko leto 2022/2023 s sklenjenim delovnim razmerjem. Dejavnosti na tem področju nameravajo nadaljevati tudi v prihodnjih letih, je dejal.

Sorodna novica Težave šolstva: pomanjkanje kadrov, zastoj razvoja in prevelik naval na šole v velikih mestih

Eden od ukrepov je po njegovih besedah tudi ponovna uvedba štipendiranja v pedagoških študijskih programih. Sprejet je bil namreč nov pravilnik o štipendiranju, na njegovi podlagi pa objavljen javni razpis za dodelitev 50 štipendij študentom pedagoških študijskih programov s področja naravoslovja in tehnike v študijskem letu 2022/2023. V tem šolskem letu znova izvajajo tudi pripravništvo za 250 bodočih strokovnih delavcev, kar nameravajo v prihodnjih letih nadaljevati.

Kot enega od ukrepov proti odlivu kadra je izpostavil še možnost hitrejšega pristopa k strokovnemu izpitu, ki je zadnji pogoj za polno poklicno kvalifikacijo strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju. V zadnjih treh letih je strokovni izpit uspešno opravilo povprečno 1570 kandidatk in kandidatov, v tekočem letu pa do začetka novega šolskega leta že 1290, je povedal.

V poslanici ob svetovnem dnevu učiteljev, ki ga bomo zaznamovali v sredo, je minister še poudaril, da je ena temeljnih človekovih pravic pravica do izobraževanja: "To pravico posamezniku pa lahko uspešno zagotavljajo le ustrezno usposobljeni in motivirani učiteljice in učitelji."

Vsem učiteljem se je zahvalil, da svoje znanje "iz dneva v dan, iz leta v leto kakovostno in predano prenašate na učenke in učence, dijakinje in dijake, na študentke in študente ter tako gradite družbo znanja za danes in jutri".

Video: Poslanica v celoti

Na vzgojitelja v povprečju sedem otrok, na učitelja deset, na profesorja 13,6 dijaka

Delež moških med učnim osebjem se z vsako naslednjo stopnjo izobraževanja povečuje. Foto: MMC RTV SLO/Gorazd Kosmač
Delež moških med učnim osebjem se z vsako naslednjo stopnjo izobraževanja povečuje. Foto: MMC RTV SLO/Gorazd Kosmač

Državni statistični urad je sicer ob svetovnem dnevu učiteljev predstavil nekaj področnih statističnih podatkov.

V lanskem šolskem letu je v vrtcih 12.486 zaposlenih opravljalo vzgojiteljsko delo, v osnovnih šolah je poučevalo 22.795, v srednjih 7470 in na terciarni ravni 5540 redno zaposlenih pedagoških delavcev.

V vrtcih se število zaposlenih zadnja leta povečuje. Od šolskega leta 2016/17 do šolskega leta 2021/22, ko je za otroke v vrtcih skrbelo 6082 vzgojiteljic in vzgojiteljev (od tega 96,5 odstotka žensk) ter 6404 njihovih pomočnic in pomočnikov (od tega 95,8 odstotka žensk), se je njihovo skupno število povečalo za 13 odstotkov. To pomeni, da je ena vzgojiteljica ali vzgojitelj povprečno skrbel za sedem otrok.

V osnovnošolskem izobraževanju je bilo v šolskem letu 2021/22 redno zaposlenih 19.614 pedagoških delavcev (med njimi 88,4 odstotka žensk), od katerih je vsak v povprečju poučeval 10 otrok. Skupno število se je v primerjavi z letom prej povečalo za en odstotek, kar je mogoče pripisati večjim generacijam osnovnošolcev.

V srednjih šolah za mladino in odrasle je bilo v lanskem šolskem letu zaposlenih 6299 učiteljev, od tega 65,9 odstotka žensk.

V srednješolskem izobraževanju je v letu 2020 na ravni EU-ja vsak učitelj v povprečju poučeval 11,2 dijaka, v Sloveniji 13,6, s čimer smo se v primerjavi s preostalimi evropskimi državami uvrstili na 4. mesto. Največ dijakov na učitelja je bilo na Nizozemskem (17,5), najmanj pa v Luksemburgu (4,7).

Na terciarni ravni izobraževanja pa je bilo v lanskem študijskem letu v ustanovah zaposlenih 5540 pedagoških sodelavcev, med temi 54,9 odstotka moških. Med moškim delom pedagoškega osebja je imelo visokošolsko izobrazbo 81,5 odstotka zaposlenih, med ženskami pa 76,4 odstotka.

Honorarno delo je opravljalo tudi 3497 strokovnih delavcev, ki niso imeli redne zaposlitve na zavodu, na katerem so poučevali. Po spolu so bili približno enako razdeljeni. 20 odstotkov vseh honorarnih delavcev je bilo starih več kot 65 let, medtem ko je bil ta delež na višjih strokovnih šolah 15-odstoten.

Kakšne plače imajo

Povprečna mesečna bruto plača zaposlenih z najmanj višješolsko izobrazbo v dejavnosti izobraževanja je v letu 2020 znašala 2690 evrov za moške in 2271 evrov za ženske.
V študijskem letu 2021/22 je bilo v terciarno izobraževanje vpisanih 81.715 študentk in študentov. Med temi je bilo 9,1 odstotka vpisanih v program izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev, od tega 86,5 odstotka študentk, še ugotavljajo na Sursu.