FOTO: TAKO hude posledice so utrpele mestne rastline po Sloveniji

Posledicam pomanjkanja padavin in ponavljajočih se daljših obdobij hude vročine se v letošnjem poletju ni izognila niti mestna vegetacija. V nekaterih slovenskih občinah so k reševanju nastalih razmer pristopili s povečanim zalivanjem. Tam, kjer kritično stanje javne vodooskrbe tega ne omogoča, so občinske rastline huje prizadete.

Ponekod na Obali tudi posebni ukrepi

Na območju slovenske Istre so bile zaradi usihanja vodnih virov lokalne oblasti v prvih dneh julija primorane uveljaviti popolno prepoved nenujne rabe vode. V okviru tega so komunalna podjetja med drugim ugasnila tudi sisteme za zalivanje javnih zelenic.

Kljub prepovedi v koprski mestni občini zalivanja vegetacije niso povsem ustavili. Namesto vode iz javnega vodovodnega sistema sedaj uporabljajo vodo iz Vanganelskega jezera, za kar so pridobili tudi vodno soglasje, so pojasnili na občini.

S sušnimi razmerami se trenutno težje spopadajo enoletnice, trajnice, grmovnice in dišavnice, posušilo se je tudi deset na novo zasajenih dreves.

S težavami se sooča tudi prestolnica

V zadnjih dveh poletnih sezonah vročina posebno težavo predstavlja tudi v Ljubljani, so poudarili v javnem podjetju Voka Snaga.

"Pri ekstremno visokih temperaturah več kot 35 stopinj Celzija včasih tudi redno zalivanje dreves ne obvaruje drevesa pred sušenjem." 

V omenjenem podjetju ob tem zagotavljajo, da rast dreves redno spremljajo, temu pa prilagajajo tudi ustrezne ukrepe. Tudi zalivanje se izvaja po potrebi, dodajajo. Letos je Voka Snaga do konca junija opravila 5790 zalivanj 1087 dreves.

V Kranju so na udaru nova drevesa

V Kranju so zaradi suše še posebej na udaru nova drevesa, ki rastejo v obcestnih drevoredih. Kot so na občini navedli v sporočilu za javnost, so tem drevesom pomagali z dodatki, kot so humična kislina in posebne tablete za pomoč pri blaženju suše.

Omenjena kislina pozitivno vpliva na rast korenin in pospešuje vegetativno rast, tablete pa zmanjšajo možnost poškodb pri že razvitih koreninah.

"Z vsem naštetim se poveča odpornost na sušne razmere, saj je drevo, ki ima dobro razvit koreninski sistem, sposobno samooskrbe in premagovanja stresnih razmer," so še poudarili na občini in dodali, da so v zadnjih štirih letih zasadili približno 500 novih dreves.

Kako je v Mariboru?

Na območju mariborske mestne občine se z daljšimi sušnimi obdobji z ekstremnimi temperaturami težje spopadajo predvsem nasadi (na primer hortenzije), ki imajo radi vlago, mladi nasadi, sezonsko cvetje in zelenice. Prizadeta je tudi obcestna vegetacija.

V zadnjih treh letih so sicer uspeli obogatiti fond mladih dreves v okviru obcestnih zasaditev oz. drevoredov za skupno okoli 800.

"Kljub rednemu zalivanju opažamo težje vraščanje vegetacije v okviru novih letošnjih zasaditev. Zaradi trenutnih razmer jo oskrbujemo z večjo intenziteto vode, mlada drevesa redno zalivamo z večkratnimi tedenskimi obhodi, na izpostavljenih lokacijah tudi dnevno," so opisali na mariborski občini.

Da bi ohranili večjo listno maso občinskih zelenic in jih zaščitili pred popolno izsušitvijo, so od julija že trikrat dvignili višino njihove krošnje.

V Celju uporabljajo posebne zalivalne vreče

S podobnimi ukrepi mlada drevesa letos pred propadom rešujejo tudi v celjski mestni občini. Kot so pojasnili, si tudi oni pomagajo s posebnimi zalivalnimi vrečami. Posledice ekstremnih pogojev so sicer vidne na vsej občinski vegetaciji, za katero skrbi javno podjetje Zelenice, najbolj pa na zelenih površinah.

Zelenic trenutno ne zalivajo, saj upajo, da si bodo opomogle po obilnejših padavinah. 

V primerjavi z lanskim poletjem so delo na področju oskrbe občinske vegetacije letos "podvojili, če ne potrojili". Za lažjo oskrbo rastlin pa so že lani kupili tudi rabljeno cisterno za vodo.

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol