V spomin: Evstahij Pregelj (1928 - 2024)

22. januarja je k zadnjemu počitku v rodnih Renčah odšel Evstahij Pregelj, skoraj gradbeniška legenda v Slovenski Istri, tako zaradi let, ki jih je dočakal kot obsega in mojstrske ter umetniške izvedbe gradbenih del, bodisi v vlogi izvajalca ali pa nadzorništva. Rodil se je 12. novembra 1928 v po gradbeništvu znanih Renčah, v družini z gradbeno tradicijo. Izobrazil se je v navedeni stroki (gradbeni tehnik) in se nato poklicno vseskozi izpopolnjeval, v veliki meri s sodelovanjem z inženirjem, Tržačanom po rodu, Edom Mihevcem, profesorjem na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Mihevc je bil med glavnimi načrtovalci novih zazidav v vseh sedanjih štirih obalnih občinah, kot praktik pa mu je pomagal prav Evstahij, ki je imel dejansko vlogo profesorjevega asistenta. Nagovarjal ga je tudi k nadaljevanju študija na fakulteti, za kar pa se ta, po mojem iz gole skromnosti, ni odločil.

V drugi polovici delovne aktivnosti je bil Evstahij samostojen podjetnik. Na obalnem območju Slovenske Istre je postavil precejšnje število stavb, od katerih skoraj vsaka izžareva kakšno zanimivo posebnost, na primer neverjetno skladnost z naravo, vzidavo starih gradbenih elementov in podobno. Svoje posebno mesto zavzemajo tudi postavljene škarpe, ki so v mnogočem specifične. Z zgradbami si je postavil nepozabne spomenike po Istri, ki bodo pričali o njem kot ustvarjalcu lepega.

O njegovi strokovni in tudi duhovni veličini pričajo okoliščine v zvezi s spomenikom braniteljem zahodne meje in organizaciji TIGR - po novem imenovan spomenik miru - na Cerju. Bil je duhovni oče zamisli o spomeniku že leta 1994. Predlagal je obliko obrambnega stolpa, soizbiral razstavne namene posameznih etaž in pronicljivo postavil posamezne dele oziroma krake spomenika, tako da je formalnemu avtorju (dr. Likarju) dejansko ostala le grafična obdelava ideje o stolpu oziroma spomeniku kot arhitekturnem načrtu. Navedeno potrjuje več listin, tudi zapis 2. februarja 1993, ki sta ga podpisala Evstahij Pregelj in Karlo Kocjančič. Evstahij pa je še avtor ali soavtor večjega števila spominskih obeležij, ki so bili postavljeni v spomin Tigrovcem.

Iz listin je lahko razbrati, kako domiselno bogate ideje in zgodovinsko podprte zamisli je imel glede spomenika, a se s tem ni hotel postavljati v ospredje, ker je bil po značaju preskromen. Tako tudi ni izpostavljal, da se je že kot petnajstletnik vključil v partizansko gibanje, sprva kot kurir in zatem kot borec, se izpostavljal neverjetnim nevarnostim (npr. ko je moral večkrat v zimi prebroditi Sočo) in kot mlad uspel obdržati pokončnost, ko je prakticiral pravo partizanstvo v smislu tigrovstva brez ideološkosti. Zanj so bile v ospredju vrednote, kot so narod, resnična svoboda, pluralizem, spoštovanje tradicije, ohranitev in varovanje zgodovinsko potrjenih meja, spoštovanje vrednosti dela ipd..

Ker je živel življenje z neprekinjenim raztegnjenim delavnikom, niti ni čudno, da se je odločil za družinsko življenje šele po 40. letu. Z ženo Marijo (tudi gradbeno strokovnjakinjo), je dobil sina Martina, ki je pozneje gradil črnokalski viadukt avtoceste, in hčerko Mojco, ki se je prav tako visokošolsko izobrazila. Najstarejšega sina Toneta, ki je postal znan odvetnik v Ljubljani, je izgubil leta 2022. Evstahij je dočakal častitljivih 95 let in je vso starost preživel na svojem domu v Žusterni, zadnja leta v oskrbi žene ter ob pomoči družinskih članov.

Evstahij Pregelj je bil ustvarjalen človek, zanj ni bilo nerešljivih problemov, ker je poznal učinke vztrajnosti ter ga je opogumljala zavest, da tisto, kar je prav, mora uspeti oziroma zmagati. Življenje je dopolnil v vsem: kot velik graditelj, neomajen domoljub ter zaveden Primorec in Slovenec. Tak se nam bo tudi trajno zapisal v spomin.

Janez Metelko

---