Ogroženih pol milijona hišnih ljubljenčkov

Veterinarji svetujejo previdnost, čeprav je možnost okužbe minimalna. Kužni naj živali ne božajo, objemajo, delijo z njimi postelje ali hrane.
Fotografija: Oskrba mačke v Gmajnicah v karanteni. FOTOGRAFIJE: ZOO LJUBLJANA
Odpri galerijo
Oskrba mačke v Gmajnicah v karanteni. FOTOGRAFIJE: ZOO LJUBLJANA

Novica, da je s koronavirusom okuženi človek infekcijo prenesel na domačo mačko, dva psa in tigra, posameznika navdaja s strahom, saj imamo v Sloveniji registriranih skoraj četrt milijona psov, mačk pa po neuradnih podatkih okoli 300.000. Poleg tega imamo na stotisoče glav domače klavne živine (piščanci, govedo, prašiči ...). Ker nihče ne želi nehote okužiti svojih hišnih ljubljenčkov, živinorejci pa ne z okuženimi živalmi ogroziti mesne prehranske verige, nas je zanimalo, kako ravnati, da se to ne bi dogajalo. In ali je mogoče, da bi okužene živali širile okužbo prek veterinarjev, delavcev v klavnicah.

V živalskem vrtu previdni

Bojana Stranjac, dr. vet. med., strokovna vodja v ljubljanskem živalskem vrtu, je z opisanimi svetovnimi primeri seznanjena, a meni, da je glede na krizne razmere bistveno ohraniti mirno kri in preprečiti paniko pri lastnikih živali, saj so za zdaj primeri prenosa virusa s človeka na žival izjemno redki glede na število vseh okužb. Poleg tega ta prenos še ni bil znanstveno potrjen. Ker narava novega virusa še ni dobro poznana, je najbolj priporočljiv ukrep zaščita pred okužbo in nadzor nad živalmi.
Zato v Živalskem vrtu in zavetišču Ljubljana veljajo poostreni zaščitni ukrepi.

Trening tigra v ZOO Ljubljana.
Trening tigra v ZOO Ljubljana.

Delo poteka v ločenih ekipah po protokolih za delo v karanteni. Oskrbniki živali so za delo v takih razmerah izurjeni in imajo z njim izkušnje. Ključni so uporaba zaščitnih sredstev, razkuževanje površin, preprečitev križanja čistih in nečistih poti ter zamegljevanje z razkužilom, ki je ustrezno za delo z ljudmi in živalmi ter zanesljivo pri uničevanju virusov, vključno s covidom-19. Zaradi primera okužbe tigra v ZOO Bronx so v ljubljanskem živalskem vrtu preventivne ukrepe razširili – poleg šimpanzov tudi na vse mačke. Čeprav prenos z živali na človeka še ni bil znanstveno dokazan, jim je glavni cilj preprečitev okužbe dovzetnih živalskih vrst, hkrati pa so ukrepi taki, da preprečujejo morebitni prenos v obratni smeri.

Stran od potepuških živali

Tudi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je zatrdilo, da še ni dokazov, da bi se okužba z novim koronavirusom prenašala prek domačih ali hišnih živali in živil živalskega izvora. To ugotavljajo Evropski center za nalezljive bolezni, Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Svetovna organizacija za zdravje živali. Kljub temu ljudem svetujejo, naj v stiku z živalmi upoštevajo splošne higienske ukrepe ter se izogibajo stikom s potepuškimi živalmi. Posamezne primere okužb z novim koronavirusom pri živalih za zdaj uvrščajo med »izolirane«. Po svetu sicer potekajo številne študije, ali in kakšno vlogo lahko imajo hišne živali pri prenosu covida-19. Ker še ni dokazov, da imajo psi ali mačke kakršno koli vlogo pri širjenju bolezni, Svetovna organizacija za zdravje živali sporoča, da ni potrebe po vpeljevanju kakršnih koli ukrepov za hišne živali. Bolezen se do zdaj ni pojavila pri govedu, prav tako študije ne dokazujejo, da bi se govedo okužilo.


Na vprašanje, kaj narediti, če lastnik domače živali zboli in nima nikogar, ki bi zanjo skrbel med njegovim zdravljenjem v bolnišnici, kmetijsko ministrstvo priporoča, naj, če je le mogoče, skrbnik sam uredi začasno oskrbo živali (sorodniki, hoteli za hišne živali) ali pa se poveže z lokalnim štabom civilne zaščite, občino ali zavetiščem. Stroški oskrbe so seveda stroški lastnika. Po podatkih ministrstva je bilo 18. marca v hotelih za hišne živali na voljo 400 prostih mest za pse in mačke, v zavetiščih pa približno 100 za pse in niti enega za mačke. Hospitaliziranim poljedelcem in živinorejcem bi ministrstvo določilo začasnega upravljavca kmetijskega gospodarstva. Predlog mora dati nosilec ali član tega gospodarstva, začasnega upravljavca pa to ministrstvo določi v upravnem postopku.

Na udaru mačke in dihurji

Ne glede na vse veterinarji na spletni strani veterinarske fakultete svetujejo, naj se ljudje držijo priporočenih higienskih ukrepov WHO tudi pri rokovanju z živimi živalmi in živalskimi proizvodi, posebno previdni pa naj bodo ob stiku z bolnimi živalmi. Priporočajo izogibanje stikom s potepuškimi psi in mačkami, glodavci, pticami in netopirji ter previdno ravnanje s surovim mesom, mlekom in živalskimi organi. Surova živila (sadje in zelenjava) moramo pred uživanjem temeljito oprati.

Oskrba psa v ljubljanskem zavetišču Gmajnice.
Oskrba psa v ljubljanskem zavetišču Gmajnice.

Na veterinarski fakulteti ne izključujejo, da v določenih primerih ljudje lahko okužijo domače živali, predvsem mačke (belgijski primer) in dihurje, ki so nasploh najbolj dovzetni za okužbo z različnimi koronavirusi. Pri razvoju cepiva proti SARS-CoV-2 so raziskovalci preizkusili sirijske hrčke in dihurje. Za obe vrsti živali so ugotovili, da ob poskusni okužbi z veliko količino virusa razvijeta klinične znake obolenja dihal in prebavil, a so prav vse ozdravele. Hrčki so po okužbi razvili celo protitelesa proti virusu SARS-CoV-2. Živali v obeh poskusih so izločale virus ter okužile neokužene živali, ki so bivale skupaj z njimi. To pa še ne pomeni, da bi ljudje prenašali bolezen na ti dve vrsti živali ali obratno.


Za zdaj torej domače živali ne predstavljajo tveganja za ljudi. Kljub temu vsem, ki prebolevajo akutno okužbo dihal, svetujejo, naj omejijo stike z domačimi živalmi. To pomeni, da jih ne božamo, objemamo, ljubkujemo ali si z njimi celo delimo hrano. Živali naj ne ližejo okužene osebe. Priporočajo, da za živali skrbi druga oseba v gospodinjstvu, ki je zdrava. Če se okuženi človek ne more izogniti stiku z domačimi živalmi, naj nosi obrazno masko in si pred stikom z njimi in po njem obvezno umije in razkuži roke. Navsezadnje si lahko živali in ljudje delimo bolezni, znane kot zoonoze. Osebam, ki so v domači karanteni oziroma samoizolaciji, svetujejo, da živali obdržijo pri sebi. Te naj se čim manj gibljejo zunaj (le za čas opravljanja potrebe). Če ste hudo bolni, jim omogočite opravljanje potrebe v stanovanju. Iztrebke odvrzite v straniščno školjko. Mačk ne spuščajte ven, opravljanje potrebe jim zagotovite v mačjem stranišču. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije