Michelangelo Buonarroti (1475–1564), Epifanija, črna kreda na papirju, ok. 1550-1553. Foto: © The Trustees of the British Museum
Michelangelo Buonarroti (1475–1564), Epifanija, črna kreda na papirju, ok. 1550-1553. Foto: © The Trustees of the British Museum

To je tudi edini v celoti ohranjeni karton, ki je nastal nekje med letoma 1500 in 1553, torej dobro desetletje pred umetnikovo smrtjo (umrl je leta 1564, star 88 let). Razstavo z naslovom Michelangelo: zadnja desetletja bodo odprli 2. maja, na ogled pa bo do 28. julija. Muzej želi z razstavo preusmeriti pozornost od stvaritev umetnikovih mladostnih let, ko je sodobnikom pokazal svoj talent, k poznim delom, ko je bil že z veliko začetnico zapisan med velikane.

Risba Epifanija bo po navedbah muzeja na ogled prvič, odkar je prestala temeljit konservatorsko-restavratorski postopek, ki se je začel leta 2018. Karton (torej pripravljalna študija za umetniško-arhitekturno delo) velja za eno največjih del na papirju iz časa renesanse in eno največjih dragocenosti muzejske zbirke. Študijo, njena podlaga je sestavljena iz 26 listov papirja, bo razstavljena ob sliki, ki jo je na podlagi risbe naredil Michelangelov učenec in biograf Ascanio Condivi. Kot so v muzeju zapisali ob razstavi, je risba nastala prav kot pripomoček Condiviju za uresničitev tabelne slike. To hranijo v Casi Buonarroti v Firencah, muzeju, ki je posvečen Michelangelu in njegovemu delu.

Michelangelo Buonarroti (1475–1564), Padec Fetona, črna kreda in tinta, ok. 1533. Foto: © The Trustees of the British Museum
Michelangelo Buonarroti (1475–1564), Padec Fetona, črna kreda in tinta, ok. 1533. Foto: © The Trustees of the British Museum

Kaj vidimo na risbi
Daniel Godfrey
je v muzejskem gradivu zapisal, da je v središču skupine na delu Epifanija narisana Marija, ki jo je prvotno umetnik upodobil v polnem profilu, pozneje pa je zasukal obraz nekoliko proti gledalcu oz. izbral tričetrtinski profil. Pri nogah ji sedi Jezus, odrasla figura na desni je verjetno Jožef (videti je, da ga Marija odriva), pred njim pa Janez Krstnik. Neidentificirane ostajajo tako figura na Marijini desni strani kot slabše opazni obrisi v ozadju. Michelangelo je kompozicijo večkrat spremenil. Sprva se je domnevalo, da je to prizor, povezan s svetimi tremi kralji, danes pa velja, da bi se lahko navezoval na Jezusove brate (iz Jožefovega prejšnjega zakona), kar v svojih spisih omenja sv. Epifanij. Naslov dela bi tako lahko izbiral iz prvotno napačne interpretacije prizora ali svetih treh kraljev kot Epifanija kot avtorja, ki omenja ta del Jezusovega otroštva.

Razstavo kurira Sarah Vowles, kustosinja oddelka za italijanska in francoska dela na papirju. "Ko se je Michelangelo leta 1534 preselil v Rim, je bil star skoraj 60 let. Razstava bo sledila tem zadnjim trem desetletjem do umetnikove smrti pri skoraj 89 letih starosti. Raziskovala pa bo raznolikost del, ki jih je ustvaril, od Poslednje sodbe do katedrale sv. Petra, pa tudi to, na kakšne načine je v poznem življenju razvijal umetniško prakso," je dejala ob razstavi in dodala, da bo postavitev Michelangela predstavila tudi kot človeka, povezanega v bogato mrežo prijateljstev.

Pripravljalna dela za Poslednjo sodbno
Kot sporočajo iz muzeja, bo prvič v dvajsetih letih na ogled tudi nekaj drugih Michelangelovih del na papirju, med drugim pripravljalno delo za Poslednjo sodbo, ki kaže umetnikovo drznost pri oblikovanju teles, zaradi česar je bila pozneje poslikava cenzurirana. Videti bo mogoče tudi serijo risb Križanja, ki jih je ustvaril v zadnjih desetih letih življenja, in po navedbah muzeja kaže ganljiv primer umetnikovega premišljevanja o Kristusovi smrti.

Michelangelo Buonarroti (1475–1564), Študija za Poslednjo sodbo, črna kreda na papirju, ok. 1534-1536. Foto: © The Trustees of the British Museum
Michelangelo Buonarroti (1475–1564), Študija za Poslednjo sodbo, črna kreda na papirju, ok. 1534-1536. Foto: © The Trustees of the British Museum

Razstava se ne bo ustavila le pri likovnih delih, ampak bo predvsem s pesmimi in pismi odprla pogled v umetnikovo obsevnost ter njegovo interakcijo z ljudmi, ki so mu bili blizu, na primer Tommasom de' Cavalierjem in pesnico Vittorio Colonna.