Foto: Pixabay
Foto: Pixabay

Digitalni boni v vrednosti 150 evrov, ki jih je prinesel zakon o spodbujanju digitalne vključenosti, so začeli veljati 15. junija letos. Najprej so jih za nakup računalniške opreme lahko koristili osnovnošolci zadnje triade, dijaki in študentje. Jeseni se jim je pridružilo še 67 ljudi v starosti 55 let ali več, ki so do 25. avgusta opravili najmanj 80 odstotkov ali devet ur izobraževanja s področja digitalnih kompetenc.

Ti upravičenci lahko tako še danes uporabijo bone pri nakupu prenosnih, tabličnih in namiznih računalnikov, računalniških zaslonov, spletnih kamer, tipkovnic in mišk, tiskalnikov, slušalk z mikrofonom in druge računalniške opreme.

Kiritke, kako je bil projekt zastavljen

Projekt digitalnih bonov so sicer spremljali zapleti okoli izobraževanj starejših upravičencev. Del javnosti je opozarjal na diskriminacijo starejših, prav tako so očitki leteli na majhno število razpisanih izobraževalnih mest. Vladna služba za digitalno preobrazbo je na podlagi ugotovljenih nepravilnosti zahtevala razveljavitev razpisa ponudnikov izobraževanj.

Do digitalnih bonov je bila med drugim kritična tudi ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh. Med drugim je opozorila, da ne bodo prispevali k dvigu digitalne pismenosti in vključenosti, temveč bodo še povečali digitalna in socialna razhajanja.

V pripravi je novela zakona o spodbujanju digitalne vključenosti

Na vladni službi bodo v prihodnje namenili dodatna sredstva za dvig digitalnih kompetenc, da se bo teh usposabljanj lahko udeležilo večje število ljudi. Prav tako je v pripravi novela zakona o spodbujanju digitalne vključenosti, ki bo v kratkem poslana v vladno obravnavo. Med osrednjimi novostmi novele je ustanovitev računalniškega sklada, ki bo omogočal izposojo računalniške opreme posameznim ciljnim skupinam prebivalstva. Medresorsko usklajevanje in javna obravnava sta se zaključila 21. novembra, novela zakona pa naj bi bila sprejeta še letos.