Kraji in knjige, h katerim se vračam, se mi zmeraj prismejijo z novo svežino.
Michel de Montaigne je eden največjih piscev modrostne literature. Rodil se je med enajsto in poldnem zadnjega dne februarja 1533 po sedanjem štetju, kajti po novem začenjamo leto z januarjem, umrl pa prav tako na družinskem gradu Montaigne v območju Perigord 13. septembra 1592.

Montaigne je eno velikih modrih peres modernega sveta, ki se odpira z renesanso in ki z radovedno, nikdar namenoma globokoumno, zato pa s tem bolj neposredno in svobodno besedo približuje duha poganskega staroveštva in krščanske antike našim vsestransko burnim časom. Literarni večer o slavnem piscu in njegovih esejih je pripravil prevajalski mojster Branko Madžarevič. Leta 2004 ga je režiral Jože Valentič, glasbo je izbrala Darja Hlavka Godina, tonski mojster je bil Jure Culiberg, nastopili so Jurij Souček, Slavko Cerjak in Janez Albreht.

Literarni večer - Michel de Montaigne: Iz Esejev

Če pride volk, lahko prisede ali gre. Pesem bo dosegla, da bo skril zobe.
Anja Štefan je v knjigi Štiri črne mravljice: od jutra do jutra (Mladinska knjiga, 2022) zbrala tekste – morda so pesmi v prozi, morda kratke kratke zgodbe –, ki nagovarjajo bralke in bralce, poslušalke in poslušalce vseh generacij.

Anja Štefan je diplomirala iz slovenistike in anglistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani in magistrirala iz folkloristike. Piše pesmi, pravljice in uganke. Je začetnica profesionalnega pripovedovanja pri nas, ukvarja se tudi z raziskovanjem slovenskega pripovednega izročila.

Leta 2022 je za literarno ustvarjalnost, posebej za zbirko pravljic Tristo zajcev, za pesniško zbirko Imam zelene čeveljčke in avtorsko pravljico Zajčkova hišica prejela nagrado Prešernovega sklada.

Literarni nokturno - Anja Štefan: Štiri črne mravljice

V romanih človek končno sedi kot Gospod;
ampak so vsi o izgubah … Izgubljajo hitro.
Slovenskega pesnika, prevajalca in našega radijskega sodelavca Marjana Strojana javnost najbrž najbolj pozna po njegovih prevodih besedil, ki sodijo v literarni kanon: Beowulfa, Miltonovega Izgubljenega raja ali Chaucerjevih Canterburyjskih povesti. Do zdaj je napisal tudi osem avtorskih pesniških zbirk, nazadnje leta 2019 zbirko z naslovom Hribi, oblaki, lepe pozdrave. Tokrat se predstavlja z novim, še neobjavljenim ciklom pesmi, vendar v prepoznavnem slogu. Interpretira Primož Pirnat.

Literarni nokturno - Marjan Strojan: Pesmi

Da Dora o vrtnarjenju nima niti najmanjšega pojma, ni ovira. Zakaj pa imamo YouTube?
Juli Zeh, rojena leta 1974 v Bonnu, je nemška pravnica in politično angažirana pisateljica. Bralce je navdušila že s prvim romanom Orli in angeli, ki je poleg romana Sla po igri in literarnega potopisa Tišina je hrup: potovanje po Bosni preveden tudi v slovenščino. Za svoje delo je bila večkrat nagrajena, med drugim je leta 2013 prejela nagrado Thomasa Manna, leta 2019 pa nagrado Heinricha Bölla. Po izjemno priljubljenem družbenokritičnem romanu o vasi Unterleuten (2016) je leta 2021 izšel še njen drugi roman o podeželju z naslovom O ljudeh (Über Menschen), v katerem se glavna junakinja Dora v drugi polovici leta 2020 umakne na nemško podeželje, stran od svojega življenjskega sopotnika, ki je postal najprej strasten zagovornik Petkov za prihodnost, z začetkom pandemije pa prerok zatona sveta. Avtorica knjige nas z večkrat filmsko scenarističnimi prijemi in veliko humorja popelje v svet nemške podeželske stvarnosti in njenih predsodkov, ob katerih mora svojo politično vzvišenost zrahljati tudi Dora. Zgodba, ki jo je ustvarila Juli Zeh, je hkrati eno prvih ogledal vzgibov, ki jih je v nas sprožila pandemija. Pogosto so zaviti v ironijo in humor in vendar zreli za bralčev osebni obračun z njimi. Prevod Ana Grmek, interpret Urban Kuntarič, režija Klemen Markovčič.

Izbrana proza - Juli Zeh: O ljudeh

Ves roman sem nato pisal z vestnostjo in pobožnostjo kronista, ki beleži samo tisto, kar zares vidi in doživlja.
Štiriindvajsetega februarja 1903 se je v Trstu rodil pisatelj, dramatik in esejist Vladimir Bartol, premišljevalec o Freudovih, Machiavellijevih in Nietzschejevih delih. Volja do moči, iskanje resnice in manipuliranje z ljudmi so tudi teme številnih njegovih literarnih del, predvsem romana Alamut, na novo odkritega v zadnjih desetletjih 20. stoletja, ko je bil preveden v več kot dvajset jezikov. Napisal ga je tik pred začetkom druge svetovne vojne; o tem, kako je nastajal, pa piše tudi v avtobiografiji Romantika in platonika sredi vojne. Interpretira Primož Pirnat, režija Špela Kravogel.

Spomini, pisma in potopisi - Vladimir Bartol: Kako je nastajal Alamut

Matura 2023 – tematski sklop 'Ženska na odru sveta'
Sofoklej: Antigona
Skoraj 2500 let je že minilo, odkar je starogrški dramatik Sofoklej napisal tragedijo Antigona, toda njeno sporočilo je še vedno aktualno. Največji med grškimi tragiki naj bi Antigono napisal leta 441 pred našim štetjem za uprizoritev na Dionizijevem prazniku v Atenah. Snov je tako kot za tragediji Kralj Ojdip in Ojdip v Kolonu črpal iz znamenitega mita o tebanski kraljevi hiši.

Klasične šolske interpretacije Antigono razlagajo kot tragedijo o sporu med legalnim in legitimnim, med zakonitostjo in pravičnostjo. Hegel je naslovno junakinjo razumel kot zastopnico bogov v boju proti človeškim zakonom in zagovornico družine pred državo. Sodobnejše interpretacije so bolj feministično naravnane in Antigono razumejo kot aktivno junakinjo, ki se upre konvencijam tebanske družbe, in čeprav kot ženska postane žrtev patriarhalnega simbolnega reda, iz boja izide kot moralna zmagovalka.

Literarni večer o Antigoni bo tokrat v živo uprizorjen v dvorani Srednje vzgojiteljske šole, gimnazije in umetniške gimnazije Ljubljana. Sofoklejeva Antigona je v srednješolskih učnih načrtih eno izmed najtrdneje kanoniziranih dramskih besedil, vseeno pa v slovenskem gledališču nimamo prave tradicije uprizarjanja te slavne atiške tragedije: krstno je bila uprizorjena leta 1912 v prevodu Cvetka Golarja. Bolj utrjen je bil Sovretov prevod iz leta 1962, danes pa je uveljavljen prevod akademika Kajetana Gantarja. Avtor oddaje je Nejc Rožman Ivančič, režija Ana Krauthaker. V glavnih vlogah nastopajo Vladimir Vlaškalić, Doroteja Nadrah, Lara Wolf, Stane Tomazin, Sandi Pavlin, Nejc Cijan Garliatti, Žiga Udir, Matija Vastl.

V sodelovanju s Srednjo vzgojiteljsko šolo, gimnazijo in umetniško gimnazijo Ljubljana v neposrednem prenosu v torek, 28. februarja 2023, od 16.30 do 18.00 – na Arsu.

Literarni večer - Matura 2023 - Sofoklej: Antigona (neposredni prenos)