Hkrati pa so osvetlili tudi problematiko kmetovanja na vedno večjem številu območij okoljsko občutljivega trajnega travinja in mokrišč. Pozvali so k iskanju skupnih rešitev.

Sprejeli so sklep, s katerim vladi predlagajo, da pri sprejemanju nove uredbe o upravljanju območij Natura 2000 upošteva strokovne pripombe deležnikov in v okviru delovne skupine sledi načelu prožnosti pri iskanju in opredelitvi rešitev za kmete in kmetice, ki živijo na teh območjih.

Kot je v imenu stranke NSi, ki je predlagala sklic seje obeh odborov, poudarila poslanka stranke Iva Dimic, je nova karta okoljsko občutljivega trajnega travinja (OOTT), ki sta jo januarja predstavili ministrstvi za naravne vire ter za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, prinesla povečanje teh površin na določenih delih Primorske (Vipavska dolina, Slovenska Istra, Postojna, Pivka in Ilirska Bistrica) in Notranjske (Cerknica in Bloke), s čimer sta med kmeti povzročila nejevoljo in razočaranje, saj se jim s širitvijo teh območij omejuje kmetijsko obdelavo.

Po njenih besedah se kmetje ob tem sprašujejo, kdo je pripravil strokovne podlage za sprejetje takšnih ukrepov in zakaj sami o tem niso bili obveščeni. Ob tem je izrazila bojazen, da bi se zaradi takšnih odločitev "sprožil plaz zapiranja kmetij". "Nismo proti varovanju narave, ampak vsi ti ukrepi, ki jih pripenjate na območje Notranjskega, morajo biti življenjski in omogočati kmetom, da bodo obdelovali svojo zemljo in njive," je dejala tudi z vidika dosega večje samooskrbe v države.

V stranki pa so, kot so navedli v obrazložitvi za zahtevo seje, prepričani, da položaj slovenskega kmetijstva in krajine dodatno poslabšuje tudi predlog uredbe o programu upravljanja območij Natura 2000, ki prinaša strožji režim kmetovanja na teh območjih.

Kot je na seji stališče ministrstva za kmetijstvo predstavila državna sekretarka Tatjana Buzeti, je cilj sprejetih ukrepov povečanje samooskrbe in pridelave hrane ob upoštevanju vseh ciljev varovanja narave, ki jih nalaga evropska zakonodaja. Kot je spomnila, je časovna stiska pri pripravi novega strateškega načrta skupne kmetijske politike povzročila "marsikatero težavo, ki smo je zdaj deležni". "Na tej točki imamo načrt takšen, kot je, in od tega ne moremo odstopati," je poudarila in dodala, da so se na ministrstvu zavezali, da do poletja pripravijo vse potrebne spremembe načrta, ki bodo osnova za spremembe režimov kmetovanja v letu 2024. Ob tem je napovedala, da se na ministrstvu pripravljajo tudi ukrepi oz. subvencije za izgubo dohodka.

Glede območij Natura 2000 pa na ministrstvu po besedah Buzeti menijo, da je potrebna večja fleksibilnost pri obravnavi kmetijske dejavnosti na njih. Tako, kot so zarisana trenutno, lahko onemogočijo kmetijsko dejavnost, je dodala.

Zato so tudi predlagali ustanovitev delovne skupine, v kateri bodo predstavniki obeh pristojnih ministrstev in organizacij s področja kmetijstva iskali rešitve glede naravovarstvenih zahtev pri izvajanju skupne kmetijske politike. Hkrati je napovedala, da bo kmetijska svetovalna služba skupaj s predstavniki zavoda za varstvo narave na terenu preverila predlagane rešitve, na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja pa se bo nato pripravil predlog revizije.

Da bo letos izveden podroben pregled za boljšo umestitev območij OOTT, pa je na današnji seji poudaril tudi državni sekretar na ministrstvu za naravne vire Matej Skočir. Glede predloga uredbe o upravljanju območij Nature 2000, ki je bil pred kratkim v javni obravnavi, je dejal, da so nanj dobili številne pripombe, ki jih bodo pregledali in v skladu z veljavno zakonodajo tudi upoštevali. Za letos nameravajo na teh območjih uvesti prehodni režim, ki bo najbolj prizadetim olajšal kmetovanje.

Na seji so svoje poglede glede obravnavane tematike med drugim predstavili predstavniki Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Sindikata kmetov Slovenije, Zadružne zveze Slovenije, Notranjskega regijskega parka in Krajinskega parka Ljubljanskega barja ter posamezni kmetje. Kot so opozorili, bi lahko predvidene novosti spodbudile k trendu zapiranja kmetij in zaraščanja območij. Obenem so bili ponovno kritični do tega, da so bile spremembe sprejete brez vključevanja ključnih deležnikov in na netransparenten način.

Bojazen, da bi lahko zaostreni ukrepi vodili do ugasnitev kmetovanja, je v razpravi izrazila tudi poslanka Alenka Jeraj iz SDS-a. Ob tem je menila, da nam pri sprejemanju teh odločitev "manjka zdrave pameti".

Nataša Avšič Bogovič iz Svobode pa je prepričana, da pri izvajanju kmetijske politike ne smemo pozabiti na varovanje okolja in habitatov ter spoštovanje evropske zakonodaje, h kateri so pristopale tako leve kot desne vlade. "Kazanje s prstov drug na drugega je nesmiselno in ne bo obrodilo nobenih sadov," je poudarila.

Kot je dejala Vida Čadonič Špelič iz NSi-ja, moramo kdaj zaradi članstva v EU-ja sprejeti ukrepe, ki nas obremenijo. "Prepričana sem, da skupaj s stroko in politično voljo ni treba, da so ukrepi taki, da bi kmetom onemogočili kmetovanje. Pametni ljudje se namreč vse dogovorijo. To smo vsi mi, ki smo danes tukaj," je pripomnila.