Pred desetimi leti smo začeli v natečaju Agrobiznisa predstavljati inovativne in pri trženju uspešne kmetije, zadruge in podjetja ter dobre primere povezovanja v prehranski verigi. Ob okrogli obletnici smo poklicali stare zmagovalce in pogledali, kako jim gre. Tokrat pišemo o štirih – kmetiji Klepec in podjetjih G2O, Graška in Perger 1757.
Kmetija Klepec ponuja čokolado s praženimi ajdovimi hrustavčki
Tsampo s kmetije Klepec s Krasinca v Beli krajini smo lani razglasili za najbolj inovativno živilo. To je pražena ječmenova moka, ki je že stoletja glavna jed tibetanskih menihov. Le zmešamo jo z vodo, čajem ali mlekom in dobimo zdravo malico ali zajtrk. Poleg tsampe z različnimi okusi in dodatki ponujajo tudi več vrst moke iz kaljenih žit, zdrobe, kaše, testenine, hladno stisnjena olja. Njihova posebnost so kaljeni ajdovi hrustavčki, ki popestrijo juhe, solate, namaze in žita za zajtrk. Pred leti jih je Inštitut za nutricionistiko izbral kot najbolj inovativne med ajdovimi izdelki.
Konec minulega leta so predstavili skupen izdelek s Čokoladnim ateljejem Dobnik – čokolado s praženimi ajdovimi hrustavčki. Hrustavčke kombinirajo s temno, mlečno ali mlečno čokolado s karamelo. »Ajdove hrustavčke, belokranjske šurlice in čoko tsampo tržimo pod kolektivno blagovno znamko destinacije Bela krajina in verjamemo, da lahko tako postanejo še bolj prepoznavni,« pravi Mojca Klepec.
Spletna prodaja je njihov glavni prodajni kanal. Oseben odnos s kupci gradijo z na roko zapisanimi posvetili, vzorčki izdelkov ob nakupu in hitro dostavo. Trenutno končujejo prenovo celostne grafične podobe, posodobili so logotip in osvežili embalažo.
Med načrti omenjajo gradnjo skladiščnih prostorov s hladilnico za žita in nove izdelke. Nove različice kaljenih mok in kaljenih kosmičev že razvijajo in preizkušajo. Ena izmed novosti bodo tudi čokoladni namazi. Pri hladnem stiskanju olj dobijo usedlino, ki bi jo radi spremenili v slasten izdelek in pri tem v celoti uporabili vhodno surovino.
Perger 1757 gradi nove prostore za proizvodnjo
Družinsko podjetje Perger 1757 iz Slovenj Gradca je najbolj znano po ekoloških medenjakih, ki vsebujejo pravi matični mleček, cvetni prah in propolis. Pri Agrobiznisu so zmagali leta 2017 z ekološkim medenim testom za pripravo medenjakov, ki je postalo najbolj inovativno živilo, kmalu bo dobilo še bolj praktično biorazgradljivo embalažo. »Ta izdelek so kupci lepo sprejeli. Po spletu ga prodajamo skupaj z modelčki in navodili naših mojstrov za izdelavo glazure. Tak set se odlično prodaja tudi v Nemčiji,« pravi direktor Lucian Perger.
Iz medu, satja in drugih naravnih sestavin ročno delajo tudi bombone, energetske sveče in okraske iz lecta. Med novostmi omenjajo energijski bombon in nove zeliščne bombone iz borovih vršičkov za pot (to go), ki jih pakirajo v biorazgradljivo embalažo.
Gradijo nove prostore. »Gradnja teče po načrtu, poleti načrtujemo selitev in zagon novega dela proizvodnje. Milijonska naložba nam bo omogočila rast, razvoj novih izdelkov in posodobitev številnih tehnoloških procesov. Povečali bomo svoje zmogljivosti in izboljšali učinkovitost,« dodaja Lucian Perger. Pričakuje, da bodo letos podpisali pogodbo o distribuciji njihovih izdelkov na arabske trge, za tamkajšnje kupce pa s partnerji že razvijajo posebne izdelke. Prenavljajo spletno trgovino, prenovili in povečali bodo tudi fizično trgovino v Slovenj Gradcu.
G2O se od postrvi preusmerja v vzrejo afriškega soma
Podjetje G2O iz Rogaške Slatine goji postrvi in krape in projektira ribogojnice z recirkulacijo, ki porabijo dosti manj vode od konvencionalnih. Za razvoj malih tipskih montažnih ribogojnic so leta 2019 dobili posebno priznanje Agrobiznisa za inovativnost.
»Od začetka korone je poslovno okolje nestabilno, prodaja rib upada, ker so zaradi višjih proizvodnih stroškov predrage, kupna moč pa manjša,« pravi direktor Danijel Gospić. Tretje leto prodajajo sveže ribe po spletu, kupce imajo, a jih zaradi zamud pri dostavi tudi izgubljajo. »Kakovost paketne distribucije upada od začetka korone in upamo da se bo izboljšala vsaj na predkoronsko raven,« dodaja.
Končujejo večji naložbeni ciklus, od leta 2019 so vložili približno dva milijona evrov, za polovico pa črpali nepovratna sredstva. »Vložili smo v recirkulacijo za vzrejo postrvi in afriškega soma ter predelavo afriškega soma. Afriški som je cenejši od postrvi. Po končanih naložbah bomo lahko vzredili približno 300 ton na leto. Čas bo pokazal, ali smo se pravilno odločili,« pravi.
Do lani so obseg vzreje povečevali, lani pa so vzrejo postrvi zmanjšali za polovico, ker se je elektrika tako podražila. »Vzrejo postrvi smo zmanjšali na 30 odstotkov zmogljivosti, saj večje količine ne moremo prodati po trenutnih veleprodajnih cenah,« poudarja. Letos nameravajo zagnati novo recirkulacijo za vzrejo afriškega soma in predelavo v polnem obsegu. Razvili so paleto predpripravljenih ribjih izdelkov za peko (ready to grill), očiščenih rib in filejev pa ne bodo več ponujali.
Graška razvija nove izdelke, se pripravlja na izvoz in prihaja v Ljubljano
Podjetje Graška ustvarja inovativna ekološka živila iz rastlinskih beljakovin, lani so bili med zmagovalci Agrobiznisa. Ponujajo dimljen namaz iz bukovega ostrigarja, tempeh, fermentiran čičerikin blok, ajdov valj ter dimljenega in dehidriranega bukovega ostrigarja. »Pozimi smo razvijali zamrznjene jedi s tradicijo in z mislijo na prihodnost. V sodelovanju s Pekarno Pečjak smo razvili burek s fermentirano čičerkino kremo, ki je že v prodaji. Sledijo še sladki ajdovi štruklji z lešnikovo kremo in dva okusa pic s polnozrnatim testom in fermentiranimi delikatesami,« pravi ustanovitelj in direktor Martin Rojnik.
Od lani se tudi aktivno pripravljajo na izvoz. »Za Avstrijo, Nemčijo in Švico moramo povečati proizvodne zmogljivosti. Trenutno smo za manjši asortiman že pripravljeni na naročila iz tujine,« dodaja Rojnik. Do jeseni želijo vstopiti v večjo trgovsko verigo v Avstriji, o čemer se že dogovarjajo.
V Šaleški dolini bi radi postavili gobjo farmo, ki bi jo nadgradili s sončno elektrarno in navpičnimi vrtovi. Konec septembra nameravajo v Centru Rog v Ljubljani odpreti rastlinsko delikateso. »Še naprej bomo širili mrežo proizvodnih partnerjev in pridelovalcev v različnih regijah EU. Gradimo kratke dobavne verige, z izdelki bi radi prodrli tudi v večje trgovske verige v zahodni Evropi. Vsaj dve delikatesi bi radi dolgoročno odprli v večjih prestolnicah EU in nove kupce pridobili med gostinci,« o dolgoročnih načrtih pravi Rojnik. Na območju nekdanje Jugoslavije bi radi spodbujali večjo pridelavo stročnic.
