Pesmi Tomasza Różyckija so prevedene v več kot deset jezikov. Za svoje delo je prejel nagrado sklada Kościelskih in nagrado Josifa Brodskega Zeszytov Literackih, uveljavil pa se je tudi s prevodi Stéphana Mallarméja in Arthurja Rimbauda. Foto: Dnevi poezije in vina
Pesmi Tomasza Różyckija so prevedene v več kot deset jezikov. Za svoje delo je prejel nagrado sklada Kościelskih in nagrado Josifa Brodskega Zeszytov Literackih, uveljavil pa se je tudi s prevodi Stéphana Mallarméja in Arthurja Rimbauda. Foto: Dnevi poezije in vina

Pesnik, prevajalec in univerzitetni predavatelj je eden od častnih gostov letošnjega festivala Dnevi poezije in vina, ki se na Ptuju začenja jutri. Njegov obisk spremlja izid zbirke njegovih pesmi Teorija praznine (pesmi je v slovenščino prenesla Jana Unuk). Gre za izbor pesmi iz njegovega 25-letnega pesniškega ustvarjanja. Kot pravi, je izbor kronološki, v knjigi pa so tudi nekatere novejše pesmi.

Teorija praznine prinaša avtorjev izbor pesmi iz večine od njegovih osmih pesniških zbirk od Vaterlanda (1997) do Čebelarjeve roke (2022), ki so izšle v času njegovega 25-letnega pesniškega ustvarjanja. Ob teh je v knjigo vključen esej o prevajanju poezije, ki ga je avtor napisal posebej za to izdajo. Foto: Založba Beletrina
Teorija praznine prinaša avtorjev izbor pesmi iz večine od njegovih osmih pesniških zbirk od Vaterlanda (1997) do Čebelarjeve roke (2022), ki so izšle v času njegovega 25-letnega pesniškega ustvarjanja. Ob teh je v knjigo vključen esej o prevajanju poezije, ki ga je avtor napisal posebej za to izdajo. Foto: Založba Beletrina

"Ta izbor kaže, da gre moja poezija zelo v smeri razdelkov in ciklov. Vsaka nova knjiga je skoraj pripovedna struktura s protagonistom, glavno temo in številnimi drugimi temami, ki se ponavljajo in so v dialogu," razmišlja pesnik. In še: "Vsaka nova knjiga potrebuje drugačno obliko, ki povezuje vse pesmi, osrednji motiv, ki je kot refren v pesmi, ki se od časa do časa vrača in utrjuje celotno zgodbo. Hkrati vem, da je večina mojih najljubših tem še vedno prisotnih že leta, vse od samega začetka. Na primer ljubezenske pesmi, teh je veliko. Zdi se mi celo osupljivo, kako podobne so si te pesmi, če pogledamo zbirko, prve in zadnje."

Oblikovno spominja njegova poezija na sonet, za katerega meni, da je zelo privlačna oblika, saj lahko ustvariš cikel pesmi, kjer se prefinjena, tradicionalna oblika sreča z zelo sodobno vsebino. "Oblika soneta v knjigi ohranja določeno disciplino, če pa se odločiš napisati celoten cikel, lahko celo poskusiš s pripovedno strukturo svoje knjige, ko posamezni soneti tvorijo celotno zgodbo in so hkrati samostojne male zgodbe."

Organizatorji festivala Dnevi poezije in vina njegovo poezijo opredeljujejo kot lirično meditacijo o osamljenosti, ljubezni in poeziji, vpeto v preteklost, tradicijo in spomin.
Poezijo ima seveda rad, a vendarle ne vse poezije, pravi. "Moral bi reči: všeč so mi nekatere pesmi." Kaj njemu samemu pomeni poezija, težko natančno opredeli. "Je nekako tako, kot da bi imel v sebi govorečo, pojočo škatlo, polno glasov," pove.

"Če je poezija govoreča, vpijajoča, kričeča, pojoča ali šepetajoča škatla globoko v meni, poskušam najprej slišati ta glas in ko prevajam pesem, poskušam ta glas reproducirati, poskušam mu pustiti, da gre skozi mene. Govoriti glas drugega," pa pravi o doživljanju poezije drugih avtorjev.

Sorodna novica Pred Dnevi poezije in vina: "Iz Ptuja delamo evropsko prestolnico poezije"

Slovensko poezijo pozna prek pesmi nekaterih avtorjev, ki so prevedeni v poljščino. To so med drugim Tomaž Šalamun, Brane Mozetič, Aleš Debeljak, Tone Škerjanc, Miklavž Komelj, Aleš Šteger, Primož Čučnik, Barbara Korun, Ana Pepelnik, Gregor Podlogar in Anja Zag Golob. "Žal moram zaupati prevajalcem, ker ne znam slovenščine, hkrati pa se mi zdi dobro, da imamo to poezijo prevedeno v poljščino. Vem, da gre le za eno generacijo, a mnoge od teh avtorjev sem lahko srečal na svojih potovanjih in pesniških branjih."