Patru Metodu Benediku Trubarjevo priznanje

Kranjskemu rojaku prof. dr. Metodu Benediku, teologu, cerkvenemu zgodovinarju in zaslužnemu profesorju Teološke fakultete Univerze v Ljubljani, so Trubarjevo priznanje za leto 2023 podelili v torek v Narodni in univerzitetni knjižnici.

Ljubljana – Leta 2008 je Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani za zasluge pri varovanju in ohranjanju nacionalne pisne kulturne dediščine prvič podelila Trubarjevo priznanje. Letošnjega je na torkovi slovesnosti v Narodni in univerzitetni knjižnici prejel pater kapucin prof. dr. Metod Benedik, teolog, cerkveni zgodovinar in zaslužni profesor Teološke fakultete Univerze v Ljubljani, ki je bil rojen julija leta 1943 na Graparjevi domačiji v Stražišču v Kranju. Priznanje je prejel za zasluge pri preučevanju zgodovine kapucinskih knjižnic v Sloveniji in predstavljanje njihove zapuščine javnosti, še posebej pa se je zavzemal za raziskovanje in ohranjanje na trenutke že hudo načetega knjižnega fonda v kapucinski knjižnici v Škofji Loki, za preselitev knjižnice, ki je dobila ime po patru Romualdu Marušiču, v nove prostore in za zasluge pri raziskovanju in uprizoritvi Škofjeloškega pasijona. Njegov izvirnik hrani škofjeloška kapucinska knjižnica. Pater Benedik je bil v letih 1985–1991 in 1999–2008 tudi predstojnik kapucinskega samostana v Škofji Loki. Veliko je raziskoval in pisal tudi o posameznih obdobjih cerkvene zgodovine na Slovenskem, tudi o Primožu Trubarju, po katerem se imenuje priznanje, ki ga je prejel.

Nagrajenca so z udeležbo na podelitvi počastili njegovi svojci, tudi brata Stane in Miha ter sestra Mira, soprog predsednice Republike Slovenije Nataše Pirc Musar Aleš Musar, ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore in mnogi prijatelji. O nagrajenčevem delu so govorili Helena Janežič, ki v NUK skrbi za prireditve in odnose z javnostmi, ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice Vilijem Leben in predsednik žirije za podeljevanje Trubarjevih priznanje dr. Luka Vidmar. Ta je dejal, da je slovenska beseda zmagovita, saj je do danes premagala vse verske, upravne in politične delitve.

Prof. dr. Metod Benedik je v zahvalnem govoru poudaril željo, da bi se vsi skupaj bolj zavedali našega duhovnega in kulturnega bogastva, to zavest prenašali na rodove, ki prihajajo, in s tem ustvarjali višjo raven srčne kulture naroda.