Koliko je stalo ogrevanje pred dvema letoma in koliko danes?
Pred slabima dvema letoma smo izračunali, koliko nas stane ogrevanje 150 kvadratnih metrov velike stanovanjske hiše, ki na leto porabi za 17.250 kilovatnih ur energije. Takrat smo ugotovili, da bi najgloblje v žep segli za ogrevanje z utekočinjenim naftnim plinom, strošek bi bil 2.697 evrov. Najcenejši energent, sekanci, bi našo denarnico v oktobru 2020 olajšali le za 561 evrov, skoraj enako kot drva – 573 evrov.
Letos septembra smo izračun ponovili, zanimalo nas je, kako je letošnje burno dogajanje pri cenah energentov vplivalo na strošek ogrevanja »naše« hiše. Enako kot pred dvema letoma smo si tudi tokrat pomagali s primerjavo cen energentov, objavljeno na spletni strani Energetsko svetovalne pisarne Nova Gorica.
Pri najdražjem in najcenejšem energentu ni spremembe, najdražji je še vedno utekočinjeni naftni plin, najcenejši pa so sekanci. Precej drugače kot pred dvema letoma pa je pri drugih energentih, nekateri so se podražili zelo malo, na primer elektrika, pri drugih pa so bile podražitve izjemno velike.
Najbolj so se podražili peleti, ogrevanje z njimi je dražje kar za 134 odstotkov. Za 74 odstotkov je, kljub vladni omejitvi najvišje prodajne cene, dražje kurjenje z ekstra lahkim kurilnim oljem. Tudi zemeljski plin se je krepko podražil, in sicer za 57 odstotkov. Energent z najmanjšim prirastom cene v zadnjih dveh letih je elektrika, dražja je le za 7,5 odstotka.
Zamenjava energenta ni preprosta
Razmerja med cenami energentov so, predvsem zaradi letošnjih dogodkov, precej drugačna kot pred dvema letoma. Gre le za prehodno motnjo ali pa so se karte pri cenah energentov na novo premešale? Tega zagotovo ne ve nihče, cene energentov se oblikujejo na trgu, nanje pa vpliva marsikaj, od motenj v dobavi pa do ukrepanja države.
Ob tako veliki spremembi cen posameznih energentov je logičen razmislek o zamenjavi energenta. Ta ni tako preprosta kot na primer zamenjava dobavitelja elektrike ali telekomunikacijskih storitev. Za sabo potegne manjše ali večje investicije, včasih pa obstajajo tudi tehnične omejitve, ki onemogočajo uporabo določenega energenta.
Katere so prednosti in slabosti posameznih energentov?
O prednostih in slabostih posameznega energenta smo vprašali Tomislava Lična, neodvisnega energetskega svetovalca mreže ENSVET.
Prednost ogrevanja s peleti je precej visoka stopnja udobja, ki je skoraj primerljiva z udobjem pri uporabi kurilnega olja. V preteklosti so bili peleti med vodilnimi energenti pri zamenjavi kurilnega olja, k temu gotovo pripomore tudi ugodna subvencija Eko sklada za kurilno napravo. Glavna slabost peletov je izredna podražitev v tem letu.
Tudi ogrevanje s kurilnim oljem zagotavlja visoko stopnjo ugodja, med prednostmi pa sta tudi razmeroma nizka cena kurilne naprave in majhen prostor za letno zalogo energenta. Glavna slabost kurilnega olja je njegova visoka cena.
Pri ogrevanju z zemeljskim plinom lahko računamo z visoko stopnjo udobja, kurilna naprava ni draga, zavzema pa malo prostora, saj ne potrebujemo kotlovnice in skladišča za energent. Glavna slabost tega energenta je v njegovi visoki ceni, za katero za zdaj ne kaže, da bi se v bližnji prihodnosti znižala.
Podobne prednosti kot pri zemeljskem plinu ima tudi ogrevanje z utekočinjenim naftnim plinom. Ta energent je tudi najdražji, tako je bilo tudi pred sedanjo energetsko krizo.
Drva in sekanci so dostopni na lokalnem trgu in niso neposredno odvisni od sprememb cen na globalnih trgih in političnih zapletov. Ta energent je precej poceni, za kurilno napravo pa je mogoče pridobiti ugodno subvencijo Eko sklada. Ni pa kurjenje tako udobno kot pri drugih energentih, investicija v kotlovnico je večja. Poleg tega moramo poskrbeti tudi za prostor, kjer bomo imeli zalogo drv oziroma sekance.
Toplotne črpalke ob sedanjih cenah elektrike prednjačijo z nizkimi stroški ogrevanja, ogrevanje z njimi pa je zelo udobno. Pa ne samo ogrevanje, nekatere izvedenke toplotnih črpalk omogočajo tudi poletno hlajenje prostorov. Investicijo v ogrevanje s toplotno črpalko znižuje tudi subvencija Eko sklada. Med slabostmi bi lahko omenili precej visoko investicijo, na njeno rentabilnost pa bi lahko vplivale tudi morebitne višje cene elektrike v prihodnosti.
Električna energija ima kot energent seveda tudi svoje prednosti, zagotavlja visoko stopnjo udobja pri ogrevanju, naprave pa so precej poceni in ne zavzemajo mnogo prostora. Slabost je v ceni električne energije, ki lahko v prihodnjih letih precej zraste.
