Zgodba rokenrola, posneta na Študentu

Film Alternativa, ki je pod taktirko režiserja Luke Jurinčiča in ostalih ankaranskih filmskih navdušencev, zbranih v Kulturnem društvu 5. kader, nastal v pičlih 60 urah, je zmagal na filmskem maratonu Muvit/6x60. Odlična zgodba, podkrepljena s prepričljivo igro, scenarijem, kostumografijo, kamero in ne nazadnje glasbo, je združila mlade Istrane v snemalni maraton, med katerim so pozabili tudi na spanje.

Luka Jurinčič, režiser nagrajenega filma Alternativa  Foto: Alenka Penjak
Luka Jurinčič, režiser nagrajenega filma Alternativa  Foto: Alenka Penjak

ANKARAN > Muvit/6x60 je filmski maraton, ki ga prireja Muvit, zavod za izobraževanje in ozaveščanje na področjih ustvarjalnosti, kulture, inovativnosti in trajnostnega razvoja iz Ljubljane.

Prijavljene filmske ekipe imajo nalogo, da v 60 urah posnamejo in strokovni žiriji dostavijo film, ki je dolg med najmanj šest in največ osem minut.

Ustvarjalci filma Alternativa

V filmu Alternativa igrajo Tine Ugrin, Peter Alojz Marn, Ajda Pirtovšek, Vasja Klun, Tim Bratuša in Alen Fekonja - Feko. Režiral ga je Luka Jurinčič, ki je skupaj z Izidorjem Čokom in Domnom Lušinom napisal še scenarij. Za kamero sta skrbela Čok in Lušin, za osvetljavo Čok, Lušin in Aljoša Hervatič, zvok in tonski miks je podpisal Fekonja, ki je ob Davidu Niku Lipovcu skladal tudi glasbo. Montaža je delo Ane Grzetič in Jurinčiča, scenografijo pa sta ustvarila Fekonja in Hervatič. Pod masko in kostum se podpisujeta Arijana Lucas in Tim Bratuša. Asistentka produkcije je bila Zala Černe.

Zgodba, ki v rokenrolu ni neznana

Luka Jurinčič, mlad Ankarančan, študent ljubljanske pravne fakultete, se z društvom 5. kader na izzive, ki jih postavlja Muvit, odziva od leta 2014 (izjema je bilo leto 2019, ko so se morali člani društva posvetiti izpitom). Tokratna zmaga je druga, ki si jo je pripel 5. kader, saj so že leta 2017 zmagali s filmom Klic noči; doslej so prva ekipa, ki je zmagala dvakrat.

Filmska glasbena skupina, okoli katere se vrti zgodba, posneta na ankaranski plaži Študent. (foto: Luka Jurinčič)

Zgodba filma Alternativa ni zasnovana na resnični zgodbi, čeprav je zgodovina Ankarana, zlasti plaže na Študentu, tlakovana s številnimi rokenrol spomini. Film nam prikaže mlado skupino, ki je pred pomembnim nastopom, a kaj, ko je eden od članov izginil neznano kam. Medtem ko preostali tuhtajo, kaj jim je storiti, do koncerta je namreč še samo pet minut, rešitev pride kar sama in pravi, da je njihov največji oboževalec in igra kitaro in zna vse pesmi na pamet. Izgubljenega člana resda najdejo, a pobruhanega in komaj živega, na oder pa se povzpne oboževalec številka ena in vse je znova v najlepšem redu.

Obrazložitev žirije, ki so jo sestavljali režiserka Urška Djukić, igralec Matej Zemljič in direktor fotografije Sašo Štih, pravi, da film koherentno povezuje vse elemente filmskega jezika, natančno obravnava atmosfero prostora, zgrajeno z realistično scenografijo in inovativno zvočno podobo, filmu pa dajejo kvaliteto avtentični, večplastno zgrajeni liki, ki nas popeljejo v nepričakovan preobrat.

Glasba kot dodaten filmski lik

“Ura je začela čas odštevati v ponedeljek, 23. avgusta, natanko opoldne, nakar je sledilo 60 ur akcije in komaj kaj spanja. V tem času smo morali vse kadre posneti, montirati, nasneti glasbo in film tudi poslati,” začetno fazo razkrije Luka Jurinčič.

Ekipa, ki jo je zbral, je v ponedeljek večinoma še tuhtala in pilila scenarij. Izbor plaže na Študentu je bil domala samoumeven, saj je dostopna tudi z avtomobilom in predstavlja drugi dom ankaranski mladini. Film so oddali v četrtek dvanajst minut pred polnočjo in si naposled oddahnili.

Brez ustvarjalcev, ki stojijo za filmsko kamero, nagrade Zlati Muvit ne bi bilo. (foto: Luka Jurinčič)

Glasba, ki jo je za film prispeval priznani bobnar David Nik Lipovac, pa je tista pika na i, ki izjemno prispeva h kakovosti filma. “Bobni so kot dodaten lik v filmu, kot njegov komentator. Vnaprej jih ni bilo mogoče posneti, saj bi bili strel oziroma bobnanje v prazno. Montažo smo morali končati toliko prej, da je David Nik dobil film še pravočasno, nakar je moral Alen Fekonja bobne še posneti in obdelati zvok. Vse skupaj je bila tvegana poteza, na kateri pa sem vztrajal, saj sem bil prepričan, da je izvedljiva,” morda najtežji del tokratnega filmskega garanja pojasni Luka Jurinčič.

5. kader in skupna rast

Ekipa 5. kadra je družba Ankarančanov - sošolcev, ki je neločljiva od osnovne šole in mineva enajst let, kar so prvič zagnali kamero. V tem času se jim je pridružilo še nekaj mladih ustvarjalcev iz drugih istrskih občin, prvi film, ki so ga gledalci videli, pa se je imenoval Ko sonce zaide.

“Učenje filmskega jezika je prihajalo sproti, nikoli pa nisem bil na tovrstnih seminarjih, saj se bojim, da te preveč omejujejo,” pojasnjuje Luka Jurinčič. Na njegovo profesionalno rast je najbolj vplivala filmska ekipa, s katero sodeluje in si znanje nabira na vseh straneh sveta.

Podpora ankaranskega okolja je velika in brezpogojna, ponosno dodaja naš sogovornik. “Ekipa je v teh letih zrasla na vseh področjih in to je nagrada naši skupni rasti. Kdaj smo se tudi opekli, a se ravno iz teh opeklin največ naučiš. In tega ti nek filmski seminar ne more dati,” doda Jurinčič.


Najbolj brano