Kot je poudaril Janša, so pred nami praznični dnevi, a se kljub temu zdi, kot da smo sredi izjemne krize, ki ne omogoča praznovanja, ampak nič drugega kot tekanje v krogu, brez izhoda in rešitev. Zato se moramo po njegovih besedah ob tem vprašati, ali smo po treh desetletjih samostojnega življenja res postali zakotna dolina solz, konflikta in prepira, ali pa je to več ali manj od površnih oblikovalcev javnega mnenja vsiljena samopodoba, ki izkorišča zakoreninjene vzorce manjvrednosti, ki so nam jih kot narodu vsiljevali iz različnih prestolnic večnacionalnih držav, v katerih smo Slovenci bivali v preteklih stoletjih.
Po Janševih besedah smo pred 30 leti verjeli, da je bilo z "lažno drugorazrednostjo Slovencev dokončno opravljeno", a se moramo žal še vedno spopadati z njo, kot da smo pozabili temeljno sporočilo plebiscita: "če želimo, da nas priznajo drugi, se moramo najprej priznati sami".
Ob vsem tem se po njegovih besedah postavlja vprašanje, ali nas danes tudi drugi vidijo kot kup nesreče in dolino solz. Ob dnevu samostojnosti in enotnosti se namreč spominjamo časa, ko smo si edinokrat v zgodovini kot narod na plebiscitu sodbo napisali sami, kar smo storili enotno, na najbolj demokratičen način, ki je možen. To odločitev smo uspešno uveljavili vsemu navkljub, slovenska osamosvojitev pa je bila inovacija, nekaj posebnega, je prepričan Janša.
Noben drug narod se namreč ni osamosvojil, ubranil pred agresijo in postavil na lastne noge na povsem enak način kot Slovenci. "Naša osamosvojitev s plebiscitom kot osrednjim političnim dejanjem in uspešno obrambo nove države je bila samosvoja, posebna, nikoli prej izvedena na podoben način," je izpostavil Janša. Bila pa je tudi veliko presenečenje, še posebej v njeni končni izvedbi in zato uspešna kljub izjemno neugodnemu razmerju sil, je prepričan.
Danes Slovenija po Janševih besedah ustvari več kot katerakoli država, ki je nastala na ozemlju bivše SFRJ, pri čemer so nekatere mnogo večje. Med drugim je izpostavil številne lestvice, kjer je Slovenija na vodilnih mestih, slovenske inovacije in tiste, pri katerih so Slovenci sodelovali. "Kljub vsem tem dobrim kazalcem pa se Slovenci ne počutimo povsem svobodne, nismo niti med najbolj srečnimi in zadovoljnimi," je dejal. Smo pa na lestvici zadovoljstva v zadnjem letu napredovali za sedem mest.
Po njegovih besedah je pred nami čas, ko se bo odločilo, ali je človeštvo najprej sposobno stopiti skupaj pri ohranitvi življenjskih pogojev našega čudovitega planeta, izkoreniniti lakoto, združiti znanje in se nato usmeriti k zvezdam. "Pravzaprav je trenutno to edini res prepoznavni možni skupni cilj človeštva v predvidljivi prihodnosti. Skupni cilj, ki lahko, ni pa nujno, ob vseh obstoječih razlikah, združi človeško raso v skupnem hotenju za skupno dobro. Zelo verjetno je to edina alternativa novim radikalnim delitvam v svetu, vseobsežnemu hibridnemu vojskovanju, oboroževalni tekmi v vesolju in ponovni otipljivi grožnji jedrskega spopada," meni.
Janša je poudaril, da je ena najvišjih prioritet tako Slovenije kot Evrope demografija. "Več veselja do življenja in več otrok. Brez Slovencev, slovenskega jezika in slovenske kulture nekakšna država sicer lahko obstaja, vendar to ni Slovenija. Zato nikoli ne pozabimo, da smo se na plebiscitu odločali za samostojno Slovenijo," je dejal.
"Zato velja ponoviti za Francem Jezo in Aleksandrom Solženicinom: Ponovno se dvignimo na nivo časa. Slovenija potrebuje slehernika. Brez izključevanj. Potrebuje velikane. Ne zgolj izjemne, ampak res velike ljudi. Zato poiščite junaka svobode v svojem srcu. Poiščite ga v svoji duši. Poiščite ga v globinah svoje dežele. In kot po čudežu lahko nekaj izjemnega spet vznikne v slehernemu med nami - kot cvetje spomladi, čeprav se sredi zime včasih zdi, da je pod snegom vse mrtvo - in odigra odločilno vlogo," je zaključil Janša.
Državljanom je zaželel blagoslovljen božič in ponosno praznovanje spomina na naše najbolj pogumne, usodne in dobre odločitve.
Pomen enotnosti je v izjavi novinarjem izpostavil tudi predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle. Ob robu slavnostne seje državnega zbora, ki je potekala pred proslavo, je dejal, da bomo končali v polarizaciji, če ne bomo znali stopiti skupaj. Za praznike pa si želi več spoštovanja, več politične kulture in več veselja drug z drugim.
Proslava je potekala v Cankarjevem domu, v ospredju njenega kulturnega programa pa je bila tokrat predstavitev kulturne omike sedmih slovenskih pokrajin, podajane v sedmih slovenskih jezikovnih narečjih, sedmih besedilih poezije, pa tudi preko glasbe in plesa. Avtor scenarija je bil Igor Pirkovič, odrski režiser Roman Končar, glasbeni pa Patrik Greblo.
Proslave so se udeležili tudi predsednik republike Borut Pahor, predsednik državnega zbora Igor Zorčič in predsednik državnega sveta Alojz Kovšca. Udeležil se je je tudi predsednik ustavnega sodišča Matej Accetto, člani vlade in številni drugi ugledni gostje iz političnega in družbenega življenja.
Med njimi pa ni bilo prvega predsednika v samostojni Sloveniji Milana Kučana, ki je že po slavnostni seji v državnem zboru povedal, da je bil zakon o plebiscitu sprejet v državnem zboru, zato se po njegovem mnenju spodobi, da se tega dogodka spominjajo v državnem zboru. "In zato sem jaz tukaj, ne vem pa, kaj naj bi tam proslavljal," je dejal Kučan in izpostavil svoje nestrinjanje z vladajočo politiko.