REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Masaker: v centrih za starostnike vse po starem - okužb in smrti vse več, Janševa vlada pa še kar upa na boljše rezultate

Masaker: v centrih za starostnike vse po starem - okužb in smrti vse več, Janševa vlada pa še kar upa na boljše rezultateJanez Janša, predsednik slovenske vlade, njegova podpredsednica in predsednica DeSUS Aleksandra Pivec in zdravstveni minister Tomaž Gantar, odgovorni za - masaker v DSO-jih. Vir: Twitter
Ta vlada očitno za starejše in nemočne ves čas kaže enako skrb – nikakršno. In to počneta celo dva ministra iz vrha stranke upokojencev DeSUS, ki naj bi najbolj skrbela za interese starejših.

»Lotevati se neke stvari na vedno enak način in obenem pričakovati vsakič drugačne rezultate, je najzanesljivejši znak norosti.«

Znani stavek Alberta Einsteina bi očitno lahko veljal tudi za to, kar se dogaja v slovenskih centrih za starejše občane oziroma DSO-jih.

Obolelih starostnikov so se najprej otepale bolnišnice, prišlo je celo do spora med vodstvom DSO-jev in ministrstvom za zdravje, nato pa je bilo vse »rešeno« s pošiljanjem nekaj več zaščitne opreme, predvsem v Hrastnik, kjer je situacija najslabša.

Še pred tem so si vodstvo doma starejših občanov v Hrastniku in ministrstvo za zdravje izmenjali nekaj ostrih besed, kjer je ministrstvo za zdravje vodstvu DSO-ja očitalo slabo organizacijo in odhod »študentov«, medtem ko so v DSO-jih v skupni izjavi celo opozorili, da je delitev stanovalcev na »cone« nezakonito in zagrozilo, da bo z državo prekinilo sodelovanje.

Država je očitno znova izsilila svoje, kajti minister za zdravje Tomaž Gantar še zmeraj vztraja, da bolnih stanovalcev ni potrebno pošiljati v bolnišnice.

Covid bolnišnica

Ob rdeči in zeleni imajo ob tem v Hrastniku še »sivo« cono, kjer so pomešani »sumljivi«, torej morda zdravi, ki pa so bili v stiku s kakšnim od okuženih in tisti, ki čakajo na rezultate testa na Covid-19.

Kar je seveda najboljša garancija, da se bolezen nebrzdano širi.

V soboto so v Hrastniku ponovno vzeli večje število brisov, in sicer so v testiranje vključili vse oskrbovance in zaposlene v domu starejših, ki so ga po izbruhu okužb z novim koronavirusom v občini pred dvema tednoma zaprli za obiskovalce.

Korejski raziskovalci v študiji navajajo, da je bila 'sprememba namembnosti bolnišnic' med pandemijo glavni ukrep, s katerim so uspešno preprečili širjenje okužb.

Od teh je bilo pozitivnih 14. Od tega 12 med oskrbovanci doma in eden med zaposlenimi, en občan pa se je okužil izven doma starejših.

V Hrastniku je tako 73 vseh aktivnih okužb, od tega 41 med oskrbovanci doma, 11 med zaposlenimi ter 21 med ostalimi občani.

Direktor doma Drago Kopušar je dejal, da so bili danes obveščeni, da je v mariborskem kliničnem centru za posledicami covida-19 umrl njihov oskrbovanec, ponoči pa je v domu umrla tudi oskrbovanka, ki je bila okužena z novim koronavirusom.

V preteklih dneh je zato v hrastniškem domu potekalo premeščanje con in oskrbovancev ter vključevanje dodatnih delavcev v delovni proces.

Pri tem so jim na pomoč priskočili tudi pripadniki občinske civilne zaščite ter tamkajšnje območne enote Rdečega križa.

Z novim tednom bo premeščanje in vzpostavljanje con končano, še vedno pa v domu močno primanjkuje delavcev, so še sporočili z občine Hrastnik, kjer za zdaj dodatnih ukrepov ne načrtujejo, prav tako ne v domu starejših.

Kaj je s tem narobe, pa nam kaže že pogled na samo eno študijo – na primer iz Južne Koreje.

Kovid bolnišnice v Karaburmi in Sejmu - Beograd
Posebne »covid bolnišnice« v Beogradu.

V tej študiji raziskovalci navajajo, da je bila »sprememba namembnosti bolnišnic« med pandemijo glavni ukrep, s katerim so uspešno preprečili širjenje okužb.

V ta namen so ustanovili »Covid-19 nujne centre« ter so posebne bolnišnice za dihalne infekcije ustanovili celo v »družbenih centrih.«

»Relokacija zdravstvenega osebja je bila ključna glede na omejeno število virov,« opozarjajo južnokorejski strokovnjaki.

Južna Koreje je bila za Kitajsko tudi prva država, ki je bila na udaru pandemije. Kljub temu je uspela smrtnost znižati na samo 2,1 odstotek v trenutku, ko je bila ta v svetu 6 -7 odstotna.

Ključna je bila »ločena obravnava pacientov« ter »sprememba namembnosti ustanov za obravnavo.«

Kje so torej razlike med tem sistemom in »slovenskim«? Jasno, v Sloveniji dejansko ni posebnih 'covid bolnišnic'.

Kljub temu, da je zaradi izkušenj z MERS-om bila Južna Koreja bolje pripravljena kot na primer Slovenija, so zdravniki hitro ugotovili, da jim bo ob napredovanju pandemije – zmanjkalo postelj.

Zato so spremenili taktiko.

Ko je bil odkrit kakšen primer, sta delovna skupina z regionalno ekipo za Covid-19 določila, kam gre pacient.

Možne rešitve so bile domača karantena, Covid-19 center, posebne bolnišnice za Covid-19 ter druge bolnišnice. O tem se je odločalo v triaži.

Pri tem so imele ključno vlogo ravno »covid bolnišnice« ali pa »covid centri«. Prvega so že marca 2020 vzpostavili v mestu Daegu.

Gre za različne objekte – športne centre, dvorane za sejme, spalnice – ki so bili spremenjeni samo za sprejem bolnikov s koronavirusom.

Običajno so za to uporabili »samostoječe zgradbe z dobro ventilacijo.«

Medicinska sestra in upokojenci
WHO opozarja, da bolni spadajo - v bolnišnice.

Tam so običajno poslali okužene »mlajše od 65 let, brez dodatnih bolezni«, nadzorovali pa so jih zdravniki.

Na voljo so imeli tudi PCR testiranje, rendgene in preprosta zdravila v obliki antipiretikov.

Če se je stanje okuženega poslabšalo, so takega pacienta poslali v posebno bolnišnico, običajno takšno, ki je sprejemala samo bolnike s koronavirusom.

Kje so torej razlike med tem sistemom in »slovenskim«?

Razlika je očitna: kot prvo, v Sloveniji - razen pomanjkljive kulture nošenja zaščitnih sredstev, kar nazorno kaže tudi primer pravosodne ministrice Lilijane Kozlovič - dejansko ni posebnih »covid bolnišnic«.

V nacionalni mreži za epidemiološko spremljanje SARI, EPISARI mreža, ki jo koordinira NIJZ, prostovoljno sodeluje vseh 14 bolnišnic za akutno oskrbo, ki sprejemajo bolnike z okužbo s koronavirusom in podobnimi infekcijami.

V Sloveniji ministrstvo za zdravstvo pušča potencialno okužene v »conah« znotraj DSO-jev, ki so dokazano legla širjenja okužbe.

Vendar nobena ni specializirana za koronavirus, to pa omogoča lažje prenašanje okužb znotraj bolnišnic.

Bolniki s koronavirusom tudi prihajajo v takšne splošne bolnišnice (tipičen je primer UKC Maribor) in nato okužijo druge – tudi zdravnike.

Drugič, v Južni Koreji so sledili priporočilom WHO in bolne dosledno pošiljali in še vedno jih pošiljajo v bolnišnice.

V Sloveniji pa okužene ministrstvo za zdravstvo pušča v »conah« znotraj DSO-jev, ki so dokazano legla širjenja okužbe.

Zdravstveni minister iz kvote stranke upokojencev DeSUS: Tomaž Gantar. Vir: Twitter

Celo če bi jih oskrbovali zdravniki, se tam, kjer so skupaj zdravi, bolni in sumljivi - okužb pač ne da ustaviti.

Prav to je kritizirala Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), ki je pomor starostnikov v domovih za starejše v Italiji označila za masaker.

Ampak Slovenija ni nič boljša. Nasprotno.

Celo če bi jih oskrbovali zdravniki, se tam, kjer so skupaj zdravi, bolni in sumljivi okužb pač ne da ustaviti.

V Sloveniji pa ni niti dovolj pomožnega osebja, ki bi skrbelo za tiste, ki so zboleli za Covid-19, kar je pripeljalo celo do tega, da je nestrokovno pomožno osebje (celo študentje!) zadolženo za oskrbo nemočnih in okuženih, za katere bi morali skrbeti zdravniki.

In to v domovih, ki imajo 100 ali več postelj, kar pomeni, da so izjemno nevarni za širjenje epidemije, kar so potrdile tuje študije.

Vlada pa se čudi, zakaj so rezultati njenega boja proti koronavirusu v DSO-jih tako slabi.

Če je prvi val pandemije slovensko zdravstvo prvič še lahko presenetil, potem je to, da se sedaj ta »napaka« kar naprej ponavlja v DSO-jih dokaz, da gre za namerno in premišljeno politiko.

Ta vlada očitno za starejše in nemočne ves čas kaže enako skrb – nikakršno.

In to počneta celo dva ministra iz vrst DeSUS-a, stranke, ki naj bi najbolj skrbela za interese in blaginjo starejših.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek