O odpornosti in prilagajanju kmetijstva na krize so govorili na 7. srečanju mladih prevzemnikov, ki so ga Zveza slovenske podeželske mladine (ZSPM), kmetijsko ministrstvo in kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) prejšnji teden pripravili v Medvodah.
»Okrog 1.350 mladih kmetov bomo s slabimi 50 milijoni evrov podprli v prihodnjih petih letih, od tega predvidoma 750 mladih prevzemnikov, ki bodo prevzeli vodenje kmetije. Še okoli 2.700 kmetov bo prejelo dopolnilne dohodkovne podpore. Mladim kmetom bomo ponudili tudi ugodna mikroposojila in dolgoročna posojila za razvoj kmetije,« pravi Tatjana Buzeti, državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu.
»Glavni cilji nove skupne kmetijske politike so doseganje večje konkurenčnosti in odpornosti kmetijstva ter prilagajanje podnebnim spremembam. Manjka resna strategija za razvoj kmetijstva in podeželja. Ne glede na to, kako radi imamo kmetijstvo, nam mora ta način prinašati pozitivno poslovanje in možnosti za razvoj kmetije,« je poudarila Mateja, Kopar, podpredsednica ZSPM.
»Malo mladih se odloča za kmetijstvo, leta 2020 je bilo lastnikov kmetij, mlajših od 64 let, le enajst odstotkov. Kmetije z mladimi gospodarji so bolj uspešne in steber slovenskega kmetijstva,« je povedal Janez Pirc, direktor KGZS.
Prva je trajnost
Kmetijstvo je del zapletenega prehranskega sistema, ki se hitro spreminja. Deležniki in razmerja med njimi v prehranski verigi so zelo različni, med njimi prihaja tudi do napetosti. V prehranskem sistemu je v ospredju okoljska, ekonomska in družbena trajnost. »Brez živilske industrije in trgovine ni kmetijstva, vendar največ evrov v verigi prinese končni kupec,« pravi Aleš Kuhar z biotehniške fakultete.
Dobrih 70 odstotkov od slabih 600 milijonov kmetij na svetu nima niti hektarja kmetijske zemlje. Le odstotek vseh kmetij obdeluje več kot 50 hektarjev, skupaj pa kar več kot dve tretjini kmetijskih zemljišč na svetu. »V Sloveniji imamo 90 odstotkov malih živilskih podjetij, manj kot desetina je velikih živilcev. Če gre vsem bolje, bo dolgoročna perspektiva boljša tudi za kmete in živilce. Za spremembe v prehranskih sistemih je nujen ustrezen dohodek kmetov, delavcev v tovarnah in na kmetiji ter lastnikov malih in srednjih živilskih podjetij,« dodaja Kuhar.
Dodana vrednost pada
Od leta 2015 do 2021 nam je dodana vrednost na zaposlenega v kmetijstvu na polno delovno moč upadla za 15 odstotkov, po tem kazalniku smo na zadnjem mestu v EU. Mladi kmeti ustvarijo 60 odstotkov večji dohodek na kmetijo od povprečnega. Lani je bilo 4,48 odstotka mladih nosilcev kmetije, starih pod 35 let.
Svoj pogled na kmetijstvo sta predstavila tudi ekološki sadjar Jaka Kastelic z Dolenjske ter vinogradnica in vinarka Špela Štokelj iz Vipavske doline.
