Meta Hrovat iskreno po hudem padcu: za trenutek je pomislila na to, da bi najraje samo zaspala

Meta Hrovat, danes nekdanja slovenska alpska smučarka, ki je oktobra lani uradno potrdila, da končuje tekmovalno pot, je v sredini januarja na turni smuki pri spustu z Male Ponce hudo padla in z glavo trčila v skalo. Po takratnih navedbah kranjskih policistov je bila primerno opremljena, smučala pa je s skupino, ki ji je nudila prvo pomoč. V bolnišnico so jo odpeljali gorski reševalci, njihova akcija je bila izjemno zahtevna, saj je omenjen spust nevaren in hkrati leži na nepredvidljivih snežnih razmerah. 

"Ko sem smučala na manjšem grebenu, se mi je udrl sneg in zaneslo me je na strmo stran pobočja, kjer je bil napihan sneg oziroma opast. Kar naenkrat se je pred menoj pojavil gladek balvan in z v vso silo sem trčila vanj," je svoj padec opisala za Sportal in dodala: "Z nogami in rokami se skale nisem niti dotaknila, samo z glavo. Dobesedno je šlo za to, da sem se z glavo ustavila v skali in trčila vanjo z vso silo in vso hitrostjo. Trk je bil na zelo majhni površini, pri nosu in očeh. K sreči sem nosila smučarsko čelado in smučarska očala, če tega ne bi imela, bi se lahko precej slabše končalo," je razložila. 

Spomni se, da se je vse dogajalo zelo hitro. Njena sestra Urša je takoj poklicala pomoč, prijateljici sta ji nudili podporo, do nje pa sta po klicu sestre prišla tudi gorski vodnik Klemen Gričar in gorski reševalec Gregor Oblak:"Spomnim se, da sem povsem instinktivno snela čelado in si s prsti zamašila ušesa. Imela sem namreč občutek, da mi iz ušes lije kri. V resnici mi je kri zalivala oči, saj sem imela odprt zlom in mi je po obrazu lila kri, ki se je hitro nabrala tudi v čeladi." Helikopter je priletel v roku 20 minut in jo odpeljal v bolnišnico na Jesenicah. 

Pomislila je na to, da bi bilo lažje samo zaspati 

Zavest je ves čas izgubljala, čutila je velike bolečine, "... spomnim se, da sem včasih vmes celo pomislila, da bi bilo najlažje, če bi kar zaspala," je zaupala in nadaljevala: "Prav zavestno sem pomislila na to. Tako zelo me je bolelo. Čeprav sem vedela, da v tistem trenutku ne smem zaspati. Zdi se mi zelo pomembno, da se ljudje takrat pogovarjajo s tabo, da te ohranjajo budnega. Sicer se kar vdaš, tako zelo boli." 

V glavi je imela tudi velik edem, takrat je pomislila, da si nikoli več ne želi okusiti krvi ali je vonjati in tudi, da si nikoli več ne želi stati na smučeh. 

Ker določene operacije ne opravljajo na Jesenicah, so jo zjutraj odpeljali v Ljubljano. Tam so opravili tudi  rekonstrukcijo medočesnega dela in sinusa ter vstavljanje treh ploščic, ki bodo zdaj z njo trajno. 

"Ko sem se prebudila iz narkoze, sem čutila velike bolečine. Bolečine sem vajena že od prejšnjih poškodb, a bolečine ob poškodbah obraza so še veliko hujše. Hranili so me po cevki." 

Kdaj bo bolje, ne ve, tega ne vedo niti zdravniki. Ključno je, da je po operaciji izjemno pozorna na to, da ne pade ali se dodatno poškoduje. A napredek že opaža. Veliko ji pomeni brati knjige. ""Lahko na primer že izvajam določene vaje za ravnotežje, lahko že stojim na eni nogi na ravnotežni blazini, delam vaje za oči in podobno." 

Zaveda se, da za nesrečo niso krive ne smuči ne hribi

Smučanje je njen način življenja, zato si želi znova stopiti nanje. "To mi je dano in v tem se dobro počutim," pravi. "Mislim sicer, da bom od zdaj naprej drugače sprejemala stopnjo tveganja, še posebej v hribih, to pa zato, ker sem se s to nesrečo tudi česa naučila. Ne morem pa z gotovostjo trditi, da me ne bo strah. Me pa trenutno ni in mislim, da me tudi ne bo." 

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by Meta Hrovat (@metaahrovat)

Zato tudi na šport gleda drugače: "Šele zdaj vidim, kaj ljudem pomeni šport in kaj jim pomenijo športniki. Da jim spremljanje športa predstavlja nekaj lepega, razvedrilo med običajnimi delavniki, ko so polno zaposleni s svojimi obveznostmi," zato si tudi kljub temu, da je lani oktobra končala profesionalno športno kariero, želi ostati povezana s športom. 

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol