4. avgusta lani je v bejrutskem pristanišču izbruhnil požar, ki je nato zajel tam shranjeni amonijev nitrat. To je povzročilo silovito eksplozijo, ki je uničila pristanišče in večji del mesta. Eksplodiralo naj bi 2750 ton amonijevega nitrata. Preiskava eksplozije še vedno poteka. Po letu dni še vedno ni znano, kaj jo je sprožilo in zakaj so bile kemikalije nenadzorovano shranjene šest let. Foto: EPA
4. avgusta lani je v bejrutskem pristanišču izbruhnil požar, ki je nato zajel tam shranjeni amonijev nitrat. To je povzročilo silovito eksplozijo, ki je uničila pristanišče in večji del mesta. Eksplodiralo naj bi 2750 ton amonijevega nitrata. Preiskava eksplozije še vedno poteka. Po letu dni še vedno ni znano, kaj jo je sprožilo in zakaj so bile kemikalije nenadzorovano shranjene šest let. Foto: EPA
Sorodna novica V Bejrutu ob obletnici eksplozije množični protesti in izgredi

Skulpturo, ki jo je ustvaril libanonski umetnik Nadim Karam, so na samem prizorišču eksplozije postavili in inavgurirali 2. avgusta. Gesta (2021) v višino meri 25 metrov, tehta pa 35 ton; sestavljena je iz jekla, privlečenega iz ruševin v bejrutskem pristanišču. Kip je silhueta velikana, ki v iztegnjeni roki drži cvet. Karam, ki je uveljavljen umetnik na libanonski sceni, je skušal s to gesto ponazoriti "neizmerno žalost, ki je zajela prebivalce Bejruta", kot je bilo zapisano v uradnih objavah.

"To je velikan, narejen iz pepela, ostankov eksplozije, brazgotin mesta, ki so še vedno prisotne povsod po Bejrutu," je Karam pojasnil za Arab News. "Delo predstavlja brazgotine, ki se še niso zacelile. Ta postava je vsak med nami in opomin, da smo mi živa energija Bejruta." Gesti so na nacionalni dan žalovanja, 4. avgusta, dodali še svetlobno inštalacijo.

Jekleni velikan je bil dokončan 4. avgusta, na dan žalovanja. Foto: EPA
Jekleni velikan je bil dokončan 4. avgusta, na dan žalovanja. Foto: EPA
Sorodna novica Sanacija Narodnega muzeja v Bejrutu: "95 odstotkov dela je že opravljenega"

Prezgodaj za umetniške geste?
Odzivi na novo umetnino pa so mešani. Številni Libanonci menijo, da so rane naroda še vedno preveč sveže za postavljanje javne skulpture, še posebej na samem prizorišču nesreče. V eksploziji je umrlo več kot 200 ljudi, poškodovanih je bilo vsaj sedem tisoč, več kot 300 tisoč ljudi pa je izgubilo domove.

"To je sramotna gesta," je na Instagramu zapisal umetnik Mazen Chebab. "S pristaniščem ne bi smeli početi ničesar, dokler odgovorni za eksplozijo ne bodo strogo sankcionirani." "Morilci so nekaznovani, mi pa se že pretvarjamo, da je stvar v preteklosti in jo poskušamo preseči skozi umetnost," je za tiskovno agencijo Reuters komentiral filmski režiser Ravan Nasif. "V mojih očeh je to prizorišče zločina, ki se ga ne smemo dotikati, ker ga je treba še preiskati."

Libanon uradno še ne preiskuje vodilnih funkcionarjev in njihove vloge v smrtonosni tragediji, je pa parlament 29. julija odločil, da ne bodo več imeli imunitete.

Eden od očitkov na račun Geste je tudi to, da je projekt dobil državno podporo in bi se ga zato potencialno dalo razumeti kot "propagando". Karam to sicer kategorično zanika. "Nobena vladna institucija ni bila vpletena v ta projekt," je vztrajal v objavi na Instagramu. "To je ljudski projekt." (Vseeno ostaja dejstvo, da je projekt podprla libanonska vojska in da je dobil tudi dovoljenje službe za domovinsko varnost.)