Vlado Kreslin danes dopolnil 70 let, art kinematografi v poklon prekmurskemu glasbeniku s filmom Poj mi pesem

Art kino mreža Slovenije in drugi kino prikazovalci se bodo ob današnjem 70. rojstnem dnevu poklonili prekmurskemu glasbeniku Vladu Kreslinu s projekcijo dokumentarnega filma Poj mi pesem. Režiser in scenarist Miran Zupanič je v njem prikazal Kreslinovo ustvarjalnost in prekmurskega glasbenika postavil v širši kulturni kontekst.

SLOVENIJA > Film je v produkciji Arsmedie nastal leta 2018 in bil istega leta izbran za odprtje Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala - Liffe. Danes ga bodo prikazali v več kinodvoranah po državi.

Kreslina je spremljal 33 dni v obdobju treh let

Režiser Zupanič je Kreslina spremljal 33 dni v obdobju treh let, in sicer na njegovih nastopih, med vožnjami in pripravami nanje, med obiski staršev, prijateljev in v stiku z občinstvom. Kreslin je v filmu ob peščici najbližjih, številnih fotografijah in arhivskih posnetkih nastopov in koncertov spregovoril o sebi in svoji glasbeni poti.

Glasbenik iz Beltincev je na današnji dan dopolnil 70 let. V svoji dolgoletni karieri se je uveljavil kot eden največjih slovenskih glasbenikov, ki se je na svoji poti sprehodil od tradicije panonskega melosa do izvirnega avtorskega izraza, vmes se je spogledoval tudi z rockom. Izhajajoč iz pevske družine je začel leta 1969 kot bobnar v vokalno-instrumentalni skupini Apollo. V 70. letih je nato nastopal kot pevec v različnih zasedbah, kot so Izvir, Horizont in Avantura, s katerimi so preigravali tujo glasbo.

Ena od prelomnic je bilo leto 1980, ko je s pesmijo Dan neskončnih sanj zmagal na Slovenski popevki. Leta 1983 se je priključil rockovski skupini Martin Krpan, s katero so izdali albuma Od višine se zvrti ter Bogovi in ovce in med drugim nastopili kot predskupina Boba Dylana na Bežigrajskem stadionu.

Leta 1991 se je Kreslin podal na samostojno pot

Po razpadu zasedbe leta 1991 se je Kreslin podal na samostojno pot in še istega leta izdal avtorsko ploščo Namesto koga roža cveti. Zatem so njegovo ustvarjalnost zaznamovali zasedbi Mali bogovi in godčevska skupina Beltinška banda, s katerima je izdal več plošč. Skupaj že 30 let pripravljajo decembrske koncerte v Cankarjevem domu, ki so običajno razprodani, prav tako razprodajo poletne Križanke.

Napisal je številne uspešnice, več od njih v soavtorstvu s preminulim kitaristom Mirom Tomassinijem, mnoge med njimi, kot sta Tista črna kitara in Od višine se zvrsti, so z leti ponarodele. Prispeval je tudi k ponovni popularizaciji narodnih pesmi, kot je Vsi so venci vejli. Poleg tega je ustvaril glasbo za nekatere slovenske filme, kot sta Čisto pravi gusar in Halgato.

Na vprašanje, kako gleda na svojo glasbeno pot, odgovarja, da vidi prašnato potko ob potoku, ki se spremeni v makadamsko cesto, naredi par ostrih ovinkov, se spremeni v asfaltno cesto in čez preko hribov in dolin v avtocesto.

V znamenju jubileja bodo tudi njegovi letošnji koncerti v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma 6., 7. in 8. decembra. Naslovil jih je Generacija 1953.

---