Ta vprašanja si morate redno zastavljati skozi celo življenje

Če redno opravljate rutinske preglede, potem so vam vprašanja o vaših vsakdanjih navadah in razvadah znana. Nekatera so morda malce neprijetna, toda vsaka od teh osebnih informacij ima – tako kot vaša zdravstvena anamneza – svoj namen. Pogosto se tako začne globlji pogovor, ki je osredotočen predvsem na pristope, kako izboljšati splošno zdravje in počutje. 

Podobno lahko osredotočanje na določena vprašanja spremeni vaše vedenje in vas pripravi k razmisleku o vaših navadah. 

Pogosto se namreč človek ne zaveda navad, ki se ne ujemajo z njegovimi splošnimi cilji dobrega počutja. 

Tu je nekaj ključnih vprašanj, ki so jih za spletno stran Real Simple pripravili strokovnjaki in vam lahko pomagajo pri preverjanju fizičnega, duševnega in čustvenega počutja. 

14 vprašanj in dejstev, ki bi jih vsekakor morali vedeti o sebi

1. Ali redno vlagam v svoje zdravje?

Dovolj počivate? Dovolj spite? Imate stres pod kontrolo? Se zdravo prehranjujete in redno gibate? 

Smo dinamičen življenjski sistem, ki zahteva vzdrževanje, in to je le nekaj načinov, kako lahko ohranimo svojo vitalnost, izboljšamo razpoloženje in poskrbimo za več energije. Poleg tega so rutine (kot je denimo jutranja meditacija ali popoldanska vadba) pomembne. In že če naredite eno majhno spremembo vsakih štirinajst dni, lahko v dobrem letu spremenite potek življenja. 

2. Ali sem dovolj pozoren/a na svoje dihanje in na zdravje pljuč? 

Po približno 35. letu se začne funkcija pljuč zmanjševati – mišice, kot je trebušna prepona, začnejo slabeti, dihalne poti izgubijo elastičnost.

Preizkusite: zajemite zrak (vendar ne vdihnite zelo globoko) in zadržite dih, kolikor dolgo lahko. 

»Normalna kardiopulmonalna rezerva je indicirana, če lahko dih zadržite za več kot 25 sekund. Omejena, če dih zadržite med 15 in 20 sekundami. In če lahko dih zadržite manj kot 15 sekund, vaše dihanje velja za zelo revnega,« razložijo strokovnjaki. 

PREVERITE: Ne hodite v hribe, ker se prehitro zadihate? Tako lahko odpravite težave z dihanjem

3. Kako se počutim v službi?

Opravljanje pomembnega dela oz. dela, ki ima smisel je lahko zelo koristno in zadovoljujoče. Raziskave so denimo pokazale nižjo stopnjo umrljivosti pri tistih, ki opravljajo prostovoljna dela. Zgodnja upokojitev pa je lahko škodljiva, če oseba nima nečesa pomembnejšega, čemur bi se posvetila. 

Večkrat se vprašajte: Se pri delu brez težav potrudim? Ali res sodelujem in cenim priložnosti, ki jih ponuja moje delo? Ali lahko s svojim delom in znanjem vodim spremembe in kaj doprinesem?

Tudi odnos do dela ima lahko odločilno vlogo.

Da bi izboljšali svojo kariero, pa lahko izkoristite priložnosti, kjer se lahko izkažete, razmislite, ali obstajajo vloge in delo v katerega se lahko bolje vključite ali pa se pogovorite o dodatnih priložnostih za učenje in rast. 

In če nobena taktika ne deluje in ste ugotovili, da vas delo ne izpopolnjuje več, raziščite druge priložnosti in kariere, ki vam lahko dajo večji pomen. 

4. Se dovolj zabavam? 

Čeprav je delovna etika pomembna, ne pozabite na sproščenost in zabavo. Pomembno je uživati življenje – to pomlajuje, napolni z energijo in ustavi naše kompulzivno razmišljanje. 

Vsak dan si za »igro« in sproščanje vzemite 15 do 20 minut, enkrat na teden pa naj bo cel dan povsem sproščen. Niste prepričani, kaj bi počeli? Raziščite nove hobije in se preizkusite.

5. Kakšna je moja krvna slika? 

Spremljanje krvnega tlaka in/ali raven glukoze lahko v nekaterih primerih pomaga preprečiti ali zmanjšati razvoj dolgotrajnih zdravstvenih zapletov, kot so hipertenzija, koronarna bolezen, periferna arterijska bolezen, diabetes, težave z ledvicami in druge bolezni. 

Čeprav lahko sami doma preverjate krvni tlak, srčni utrip in sladkor v krvi, redno opravljajte preglede tudi pri svojem zdravniku. 

PREBERITE TUDI: To je alkoholna pijača, ki je najmanj škodljiva za jetra (po mnenju zdravnika)

6. Je moj um še tako oster, kot je bil? 

Vsi se zavedamo kognitivni sprememb, ki pridejo z leti. In bolezni, kot so Alzheimerjeva bolezen in druge oblike demence. Vendar če imate težave s pomnjenjem ali se ne morete osredotočiti, je to lahko tudi znak, da vašim možganom primanjkuje bistvenih hranil.

Za hitro oceno naredite preprost test, ki se ga pogosto uporablja za ugotavljanje upadanja kognitivnih funkcij. 

Kako dobro štejete od 100 do 0, pri čemer vsakič odštejete 7 (100, 93, 86 …). 

Takšni testi seveda niso namenjeni postavljanju diagnoze, vendar test zahteva osredotočenost, koncentracijo in dober spomin, ki so pomembni pokazatelji mentalne ostrine. 

Upate preizkusiti? Najkrajši inteligenčni test na svetu! (Imat 3 vprašanja, a samo vsaka šesta oseba uspe pravilno odgovoriti!)

7. Ali sem nanesel/a sončno kremo?

Sončnim žarkom smo izpostavljeni 365 dni v letu – v avtomobilu, na sprehodu, ko sedimo blizu okna in ja, tudi na oblačen dan. Vsaka izpostavljenost lahko povzroči trajne poškodbe ali celo resna obolenja, če ne poskrbimo za ustrezno zaščito. Zdrava porjavelost ne obstaja. Zato je vsakodnevna uporaba sončne kreme zelo pomembna. 

8. Kakšna je kakovost mojih odnosov? 

V naši naravi je, da si prizadevamo doseči globoko povezanost z družino, prijatelji in romantičnimi partnerji. Koristi drugim, nam še bolj. Ljubeči odnosi lahko pomagajo zmanjšati občutke depresije, osamljenosti in tesnobe. 

Osebna zgodba: “Moja hči je namesto svoje družine raje izbrala svojega fanta. Kaj naj naredim? ”

9. Kako se počutim po obroku?

Skrbite za zdravo prebavo? Študije so pokazale, da prebavni sistem pomembno vpliva tako na fizično kot mentalno zdravje in da se v črevesju nahaja od 70 do 80 odstotkov imunskih celic, zaradi česar je tudi kritičen del imunskega sistema, pravi dr. Avanti Kumar-Singh, strokovnjakinja za holistično zdravljenje. 

Če se po obroku počutimo povsem izžete ali se pojavijo druge težave, kot so zaprtje, napihnjenost, refluks …, je to lahko znak, da naša mikrobioma ni v ravnovesju, kar vodi v nelagodje ali celo resnejše težave. 

Preverite: Kaj se zgodi z vašim telesom, ko se takoj po jedi uležete

10. Kdaj sem se nazadnje odpravil/a ven?

Ne pozabite na zdravilno moč preživljanja časa v naravi. 

Sončna svetloba ponastavi cirkadiani ritem oz. našo notranjo uro, kar povzroči kaskado hormonov, ki nadzirajo vse, od metabolizma, rasti, do vnetij in razpoloženja.  

Vsak dan se odpravite na kratek sprehod, začnete lahko s 15 do 20 minutami. 

11. Česa se veselim?

V naši naravi je, da verjamemo ali vsaj upamo, da se bodo stvari izboljšale, zato, ko nehamo verjeti v prihodnost, je to lahko znak depresije. 

Bodite pozorni na svoje navade in če imate občutek, da stvari opuščate, se poskusite »prisiliti« k ukrepanju. Načrtujte majhne, izvedljive stvari, ki se jih lahko veselite: sprehod s prijateljem, zmenek s partnerjem, pedikura, tečaj tujega jezika, preizkušanje novih receptov … Vodite lahko dnevnik vseh dobrih in lepih stvari, ki so se vam zgodile – ali stvari, za katere ste hvaležni. Tako bo vaš um sčasoma začel iskati pozitivne trenutke. 

12. Sem si danes temeljito umil/a zobe? 

Dobra ustna higiena ne pomaga le pri preprečevanju ali obvladovanju kariesa, ampak tudi pri preprečevanju pojava resnejših parodontalnih bolezni. 

Raziskave so tudi pokazale, da imajo ljudje z anamnezo sladkorne in srčnih bolezni običajno večje tveganje za gingivitis in parodontalno bolezen.

13. Se moj vsakdan ujema z mojimi vrednotami in dolgoročnimi cilji? 

Če se zdi življenje v neravnovesju, ustvarite diagram svojega trenutnega življenja, nato ustvarite še diagram svojega »idealnega« življenja. Lahko je v obliki tortnega grafikona. 

Vprašajte se, koliko časa namenjate nekaterim ključnim področjem – na primer, prijateljem, družini, delu in zdravju. In grafikon razdelite tako, da odraža, kako trenutno preživljate svoj čas. Nato ga primerjajte z drugim grafikonom, ki odraža, kako si želite, da bi preživeli svoj čas. 

Če je razlika velika, razmislite, kateri korak lahko naredite danes, da se boste približali svojemu »idealnemu« grafikonu. 

Seveda imejte v mislih, da se spremembe ne zgodijo čez noč. Bodite prijazni do sebe. 

14. Ali moje navade sabotirajo moje zdravje?

Čeprav se zdi po stresnem dnevu ideja o poležavanju pred televizijo (seveda s sladoledom v naročju) odlična, takšna dejanja prinašajo le začasen užitek in se lahko hitro spreobrnejo v še hujšo stvar, če pri tem ne boste imeli zmernosti. Glavna težava je uživanje ekstremno nezdrave hrane – sladke pijače, živila, polna sladkorja, procesirana hrana –, ki povzroča vnetja v telesu in številne druge zdravstvene težave. 

Seveda ni nič narobe z občasnim razvajanjem, toda če je to početje redno, s tem škodujete svojemu zdravju. 

Povzeto po: www.realsimple.com

PREBERITE ŠE:

Toliko ur bi morali spati, če ste starejši od 50 let – razlog pa je TA!

 

Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek