Mirna Peč. Motociklizem ima v Mirni Peči bogato zgodovino. Eden najboljših slovenskih dirkačev minulega stoletja Ludvik Starič je ime Mirne Peči in Slovenije ponesel v svet zlasti v 30. letih, ko je kar 32-krat zmagal na mednarodnih dirkah in so mu v Parizu celo nadeli ime »leteči Jugoslovan«. Zadnjih 24 let pa je Mirna Peč v srcih ljubiteljev dvo- in večkolesnikov zasidrana predvsem zaradi vsakoletnega blagoslova na velikonočni ponedeljek, ki motoristom poleg druženja pomeni tudi začetek sezone.
Potem ko so zaradi protikovidnih ukrepov v zadnjih dveh letih mnogi motorji stali v domačih garažah, jih je včeraj toplo pomladno dopoldne zvabilo na ceste, natančneje v Mirno Peč. Po ocenah glavnega organizatorja Leopolda Pungerčarja, predsednika Zveze motoklubov Slovenije, je ceste in travnike okoli cerkve sv. Kancijana napolnilo okoli 17.000 motorjev in štirikolesnikov z vseh koncev Slovenije.
Adrenalin ni za na cesto
Damjan Bartolj iz Stopič pri Novem mestu pride v Mirno Peč vsako leto, če je le mogoče. »Prihajam, ker si želim, da je začetek motoristične sezone varen, zdrav. Smo skupina Goldwing klub Dolenjska, del Goldwing zveze Slovenije. Smo ljubitelji dobrega druženja, brez alkohola, skratka pristni zabavljači,« pravi Bartolj, ki je rasel z motorji. In če je v mladosti oboževal dirkalne motorje, si je po 50. letu omislil skoraj 400 kilogramov težko hondo goldwing s 1800 kubičnim motorjem in 140 konji. »Z njim sem se spoprijateljil in resnično uživam v vožnji. Ne bi ga nikoli več zamenjal. To je močno, udobno vozilo. Je cruiser. Kdor rad dirka z motorji, pa si mora omisliti kaj drugega,« dodaja.
Po blagoslov in druženje v Mirno Peč pa sta prvič prišla Janez in Jelka Dragar iz Šmartna pri Litiji, četudi so motorji pri hiši že petnajst let. »Motor mi pomeni svobodo. Ko se pelješ z motorjem, misliš samo na vožnjo, okolico, naravo, zato se vedno peljemo samo po stranskih cestah, nikoli po avtocestah. Mladim pa svetujem, da če hočejo divjati, naj gredo na stezo. In ko se bodo potem peljali domov, bodo sproščeni in se bodo znali lepo počasi peljati in uživati v vožnji. Adrenalin je treba spustiti na stezi, nikakor ne na cesti,« pojasni Dragar.
Po dveh kovidnih letih željni druženja
Vse se je začelo leta 1998, ko so Leopold Pungerčar, tedaj tudi predsednik Motokluba Trebnje, tedanji župnik Janez Šimenc in še nekaj ljubiteljev motorjev v Mirni Peči prišli na idejo, da bi na velikonočni ponedeljek blagoslovili tistih nekaj motorjev, ki so jih premogli v kraju. Kot je že večkrat dejal Pungerčar, si niti v najbolj norih sanjah niso predstavljali, da bo njihova ideja čez dve desetletji prerasla v skorajda nacionalni praznik. In ko so leta 2011 našteli okoli 12.000 motoristov iz vse Slovenije, so si rekli, da jih več pa že ne more biti. Toda leta 2019 jih je v Mirno Peč po blagoslov za srečno vožnjo prišlo blizu 15.000, letos še dva tisoč več. Tudi Šimenc, ki zdaj službuje v Kranjski Gori, še vedno rad pride v Mirno Peč, a ne več z motorjem. »Zdravje ne dopušča,« pravi. »Sem pa izjemno ponosen na kolege iz Motokluba Trebnje, ker so to peljali naprej, tudi ko mene ni bilo več tukaj.«
Kot dodaja Pungerčar, zadnji dve kovidni leti nikomur nista bili v veselje, zato so mnogi najbrž še toliko bolj čakali na včerajšnji dogodek. »Vsi smo bili željni srečanja, objemov, stiska rok, pogovorov in predvsem, da si rečemo: če nas ni v dveh letih kovid spravil na kolena, naj nas tudi cesta ne,« pove Pungerčar in spomni na slogan, s katerim Agencija za varnost prometa letos nagovarja voznike dvo- in štirikolesnikov: Na cesti nisi nepremagljiv. Si najbolj ranljiv.
Lani je na slovenskih cestah umrlo 33 voznikov enoslednih motornih vozil, kar je enajst več kot leto prej.
