Visoki predstavnik mednarodne skupnosti Christian Schmidt, ki je na tem pomembnem položaju v Bosni in Hercegovini poleti zamenjal koroškega Slovenca Valentina Inzka, v svojem prvem poročilu generalnemu sekretarju Združenih narodov Antóniu Guterresu opozarja, da v primeru pasivnosti mednarodne skupnosti grozi resna nevarnost, da država razpade in znova izbruhne vojna, saj se krepijo težnje bosanskih Srbov po odcepitvi.
Poročilo bi moral predstaviti že včeraj, skupaj s predlogom o podaljšanju mandata EUFOR v varnostnem svetu ZN, a so oboje preložili na danes, ker Rusija grozi z vetom na podaljšanje mandata mirovnim silam (700 vojakom iz EU, ki se jim mandat izteče v petek), če se ne ukine funkcija visokega predstavnika. Zdi se, da bo dosežen kompromis tako, da se ga v dokumentih varnostnega sveta ZN ne bo omenjalo.
Rusija in Kitajska sta že pred nekaj meseci v varnostnem svetu ZN poskušali ukiniti visokega predstavnika s trditvijo, da je tako BiH zgolj protektorat Zahoda in ne suverena država. Toda o visokem predstavniku odloča svet za implementacijo miru, katerega upravni odbor je maja z desetimi glasovi za in edinim ruskim proti imenoval Schmidta.
Rusija, ki ima zdaj priložnost, da razkazuje svoje mišice, bi tako lahko preprečila, da bi Schmidtovo poročilo pripomoglo k umiritvi razmer v BiH. Srbski predsednik Aleksandar Vučić pa se menda zaveda, kako slabo bi separatizem Republike Srbske vplival na stabilnost na Balkanu.
Kot je mogoče prebrati na spletnih straneh britanskega Guardiana in katarske Al Džazire, je Schmidt v svojem poročilu, v katerem bo Guterresu predstavil obdobje od 16. aprila do 15. oktobra, zapisal, da se Bosna in Hercegovino sooča »z največjo eksistencialno grožnjo v povojnem obdobju«, torej po letu 1995. Republika Srbska (RS) in njen dejanski voditelj Milorad Dodik s svojimi zahtevami po prenosu pristojnosti z BiH na RS »ogrožata mir in stabilnost države in regije, odpravljen pa bi lahko bil tudi (daytonski) mirovni sporazum«.
Gre za Dodikove načrte, da bi RS dobila svojo vojsko, da bi sama pobirala davke in carine, da bi od BiH dobila vse pristojnosti tudi na področju pravosodja in obveščevalnih služb ter da bi skupščina RS razveljavila 140 zakonskih odlokov vseh dosedanjih visokih predstavnikov. »To je toliko kot odcepitev, ne da bi jo razglasili,« je zapisal Schmidt v poročilu.
Grožnja nove bosanske vojne
Omenja tudi nedavne »protiteroristične vaje« policije RS na Jahorini, s katere so v letih 1992–1995 sile bosanskih Srbov granatirale Sarajevo. Visoki predstavnik svari pred spopadi med organi pregona iz BiH in policijo RS, zapisal pa je tudi: »Če se bodo vojaške sile BiH razdelile na dve ali več vojsk, bo treba na novo oceniti, kolikšna prisotnost mednarodnih sil je potrebna.«
Dodik se pri vseh teh ukrepih, ki jih pripravlja, sklicuje na daytonski sporazum iz novembra 1995, v katerem res še ni govora o skupni vojski BiH. Pravi, da sam ne spodbuja konflikta, obenem pa je zagrozil s silo proti vsakemu posredovanju državnih pravosodnih organov. V primeru Natovega posredovanja bo RS zaprosila za pomoč »prijatelje«, najbrž je pri tem mislil na Srbijo in Rusijo. Sicer je poročilo najprej označil za propagandni pamflet, nato pa je dejal, da so ga napisali Bošnjaki in da ni odstavka, kjer se ne bi »klevetalo RS«.
Oblasti RS kršijo dayton
Schmidt v svojem poročilu tudi obsoja umik predstavnikov RS iz institucij BiH, za kar se je Dodik odločil, ker je Inzko julija, tik preden je zapustil BiH, z novim zakonom razglasil zanikanje genocida in vojnih zločinov ter poveličevanje vojnih zločincev za kaznivo dejanje.
Kot visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH je 64-letni Schmidt tudi varuh daytonskega sporazuma. V poročilu še poudarja, da ga oblasti RS resno kršijo in da ga nameravajo še bolj kršiti. Po njegovi oceni institucije v BiH stagnirajo. Tako tudi še ni dogovora o volilni reformi.
