Nagrada Slavka Gruma: Dramatika, ki nagovarja sedanji trenutek

Letošnji Teden slovenske drame se počasi preveša proti koncu: 54. festival slovenske dramatike in predstav, ki so v minulem koledarskem letu nastale na podlagi slovenskih dramskih predlog, se bo sklenil v torek, 9. aprila, v Prešernovem gledališču Kranj – z zaključno slovesnostjo in podelitvijo festivalskih nagrad. Med njimi so Šeligova nagrada za najboljšo uprizoritev festivala, obe igralski nagradi in posebna nagrada po izboru žirije, a tudi dve nagradi, namenjeni izvirni domači dramatiki – tradicionalna nagrada Slavka Gruma za najboljše novo dramsko besedilo leta, ki jo podeljujejo že vse od leta 1979, ter nagrada za mladega dramatika oziroma dramatičarko.

Poglobljeno spoznavanje

Kandidati za obe nagradi za dramatiko so znani že več kot mesec dni: mednarodna strokovna žirija, sestavljali so jo dramaturg in teatrolog Rok Andres kot predsednik, dramaturginja Miriam Kičiňová in dramaturg Jakob Ribič, je za Grumovo nagrado nominirala štiri besedila, tri drame pa za nagrado za mlado dramatičarko ali dramatika. Na natečaj za nagrado Slavka Gruma je sicer skupno prispelo 24 dramskih besedil, v ožjem izboru zanjo pa so drame Najboljša evropska predstava, satira, katere avtorja sta umetniški vodja novogoriškega gledališča Marko Bratuš in znani bosanski režiser Haris Pašović, nato dramski kolaž Prva beseda je mamaTjaše Mislej, avtorice, ki je leta 2020 že prejela Grumovo nagrado za družbenokritično komedijo Naše skladišče, družinska saga Budnost zimskega jutra, ki jo podpisuje Daniel Day Škufca, in pa drama Ize StreharNezakonske matere. Med deveterico besedil, prispelih na natečaj za mladega dramatika oziroma dramatičarko, pa so nominirane drama Mimobežnice, ki jo je napisal Jaka Smerkolj Simoneti, igra Čisto pravi deček avtorja Tilna Oblaka in besedilo Brine JenčekGrem greš greva pljusk 2 young 4 4ever ЕЛА НАДВОР ДА СЕ ИЗЛУПАМЕ strah me je prevelikih oči in premajhnih medvedov bližamo se končni postaji prosim izstopite pogoltnila sem te in izpljunila rahlo prežvečenega.

Kakor je že v navadi, so na festivalu pripravili temeljite predstavitve nominiranih besedil na tako imenovanem Dnevu nominirancev; besedilom mladih avtorjev in avtoric so se posvetili že prejšnji teden, v ponedeljek ob 17. uri pa bo v veliki gledališki dvorani AGRFT in v sodelovanju s študenti gledaliških smeri na vrsti še podrobnejše spoznavanje vseh tokratnih Grumovih nominirank. Bralne uprizoritve besedil bodo uvedli krajši dramaturški premisleki, sledil pa bo tudi pogovor z njihovimi avtorji in avtoricami, ki ga bosta vodili Ana Perne in Nejka Jevšek.

V iskanju »novega jezika«

Kot so sicer v spremnem besedilu k nominacijam ugotovili člani žirije, količina besedil, ki prispejo na oba natečaja, postopno upada oziroma vsaj stagnira – kar pa po njihovem mnenju ne pomeni, da slovenska dramatika izginja, temveč da je »v očitnem trenutku sprememb, iskanja novih jezikov ter pogumnejših stališč«. Pri tem je mogoče opaziti naravnanost k bolj odprtim formam, ki omogočajo tudi drugačne gledališke jezike in načine uprizarjanja: ena od značilnosti, ki druži številna prispela besedila, je »izrazita nedramskost, negledališkost«, saj se denimo pogosto bližajo pripovedni prozi in osebnoizpovedni poeziji, vse manj pa je »lastnosti, ki bi jih definirale za dramske«; vedno več je torej tako imenovane nedramske dramatike, za katero se zdi, »kot da se ne piše več za oder«, četudi šibki uprizoritveni potenciali hkrati ponujajo izziv režiserjem ter režiserkam. »Iskali smo predvsem dramatiko, ki je zmožna učinkovito nagovoriti sedanji trenutek.«

»Dramska besedila, ki smo jih prejeli, so angažirana in izkazujejo posebno občutljivost za probleme sodobnega časa,« še poudarja žirija. »Avtorji se med drugim ukvarjajo s stanovanjsko problematiko, porastom mikrofašizmov v družbi, podnebno krizo, brezizhodnostjo liberalnega kapitalizma in krizo političnih institucij, predvsem pa z nasiljem, ki ga razumejo večplastno.« Kot enega izmed trendov člani žirije opažajo tudi »izpisovanje družinske zgodovine, ki se jo pogosto umešča v širši družbeni kontekst, kar omogoča premislek o tem, kako slednji vpliva na medsebojne odnose med ljudmi«, v nekaterih primerih pa se omenjene teme širijo tudi v metafizične svetove in se ob tem naslanjajo na bogato dediščino ljudske mitologije.