Prva stvar, ki sem jo opazil v mestu, je bilo dejstvo, da življenje tam poteka kot v nekem vzporednem vesolju, ki pa je veliko bolj prijazno do ljudi, ki tam živijo, in gostov, ki tja pridejo. Naj navedem primer: med ogledom glavnih znamenitosti smo se z avtomobilom vozili po središču mesta. No, vozili, bolj po polžje smo lezli, vsakih nekaj metrov pa smo se ustavili, da je vodnik povedal, pred katerim poslopjem smo, kaj se je tam dogajalo v zgodovini, kdo so bili lastniki in podobno. Kmalu se je za nami nabrala kar dolga kolona vozil, pa ni nihče pohupal, naj se zganemo, nihče ni nervozno mahal ali rdeč v obraz izrekel kakšne besedice, ki se je ne spodobi zapisati. Nič. Tudi sicer je povsod čutiti neko umirjenost, dobro voljo, pozitivno energijo, prijaznost brez stresa. V takem okolju se seveda da preživeti nekaj dni ali pa še dlje.

Dvorec na vzpetini

V starih časih je bil Daruvar glavno mesto republike Iasso, v rimskih časih pa je bil znano patricijsko oziroma plemiško zdravilišče, imenovano Aquae Balissae, kar pomeni »zelo vroč vrelec«. Kasneje je mesto postalo trgovsko središče, v času grofa Jankovića, ki velja za ustanovitelja današnjega mesta, pa se je mesto spremenilo v središče obrti in trgovine. Daruvar je ime dobil po ptici, ki gnezdi na močvirnatih območjih, po žerjavu – v madžarščini je namreč žerjav daru, mesto pa var. Grof Antun Janković je baročni dvorec, ki ga je zgradil leta 1777, poimenoval Daruvar in to ime se je potem prijelo tudi naselja.

Dvorec danes stoji sredi mesta na vzpetinici, ravno dovolj visoki, da je z gradu in iz parka, v katerem pred glavnim vhodom dominira eden največjih moških primerkov drevesa Ginkgo biloba v Evropi, čudovit razgled na mesto in okolico. Sam dvorec s šestdesetimi sobami in s parkom pred njim postaja vse bolj nekakšno kulturno srečevališče s prireditvami in glasbenimi večeri, precej pa je tudi obiskovalcev soban. V njih je predstavljena družina Janković, tam je stalna razstava judovske kulture in tradicije, razstavni prostori, namenjeni predstavitvi druge svetovne vojne in domovinske vojne na tem območju, likovne razstave in vinski salon.

Tudi na mestnih ulicah bodo prišli na račun ljubitelji lepe arhitekture, precej je značilnih judovskih hiš. Veliko je tudi zelenih površin, parkov in sprehajališč, sredi parka v središču mesta pa so zdraviliški hotel in objekti kulturne dediščine iz 18., 19. in 20. stoletja, kot so Antunova kopel, Ivanova kopel, Švicarska vila, vila Arkadija in Blatna kopel. Pomemben podatek: če že od vsepovsod dežujejo, upravičeno ali ne, novice o visokih cenah v hrvaških obmorskih krajih, je tu zelo drugače. Primer: v zdraviliškem hotelu, kar pomeni, da imate prosti dostop do vseh kopališč, bazenov in kopeli, poleg tega pa zajtrk, kosilo in večerjo, bo dve osebi en dan z nočitvijo stal 110 evrov. Je to za vas predrago? V središču mesta sem našel zasebne sobe, sodobno opremljene z veliko kopalnico, talnim gretjem, ki je seveda aktualno pozimi, velikim barvnim televizorjem in parkirnim mestom. Cena? Enoposteljna soba vas bo na noč stala 20 evrov. Ne, ni napaka. Če še dodam, da stanejo v termah različne masaže, recimo anticelulitna, antistresna, športna masaža, masaža obraza, masaža z vulkanskimi kamni, limfna drenaža …, od 15 do 43 evrov, potem verjamem, da že počasi pakirate.

Hrana je poglavje zase

V Daruvarske toplice lahko pridete torej kot turist, sicer pa so tam specializirani za zdravljenje revmatskih obolenj in medicinsko rehabilitacijo, izvajajo pa tudi program pomoči pri zdravljenju neplodnosti. Kot naravni zdravilni dejavnik poleg termalne vode, ki ima temperaturo 46,6 stopinje Celzija, uporabljajo tudi zdravilno mineralno blato.

Hrana je seveda poglavje zase. Okusi so različni, zato kot opomnik zgolj dejstvo, da bo skoraj vse, kar boste dobili na krožniku, neznansko okusno, saj je pridelano ali vzrejeno le nekaj sto metrov ali kilometrov od restavracije. Teh je veliko, bo pa najbrž tudi vas presenetilo, ko boste na jedilnem listu videli ponudbo tudi značilnih čeških jedi. »Ste se že sprehodili po Daruvarju? Bodite pozorni in opazili boste, da mnogi v pogovoru ne uporabljajo samo hrvaškega jezika, ampak se sporazumevajo tudi v češkem. Ne, ne, to niso samo turisti,« se zasmeji vodnik Vladimir.

Treba je povedati, da Vladimir ni navaden vodnik, ampak je prav poseben, poln zgodb, ki jih pripoveduje tako zanimivo, da bi ga poslušal in poslušal. Razložil je, da je središče vsega družbenega in kulturnega dogajanja češke narodne manjšine na Hrvaškem prav v Daruvarju, saj je v mestu tudi Zveza Čehov Republike Hrvaške. Tu so tudi češki vrtec, osnovna šola in brez števila društev, v katerih negujejo češko kulturo in jezik ter ohranjajo narodno identiteto.