Poudarjam, da se strinjam, da se s pieteto spomnimo na vse raznorazne žrtve, ki jih je bilo v naši zgodovini preveč. To je breme, ki ostane v narodu in se ga mora upoštevati ter spoštovati. Ne strinjam pa se, da se nekatere žrtve poveličuje, druge pa zaničuje, in vse to v interesu politike, ki razdvaja narod ter na koncu celo grozi z državljansko vojno.
Zato sedanji vladi predlagam, da proglasi 26. februar za Dan spomina na žrtve izbrisa prebivalcev Slovenije. Leta 1991 je namreč Peterletova vlada sprejela Zakon o tujcih, ki po osamosvojitvi Republike Slovenije niso pridobili slovenskega državljanstva in so bili zato izbrisani iz registra stalnega prebivalstva. Prijava stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji jim je prenehala 26. 2. 1992. S tem je več kot 26.000 prebivalcev Slovenije bilo izbrisanih in izgubili so vse civilizacijske pravice, ki pripadajo vsakemu človeku v normalni demokratični državi. Evropsko sodišče za človekove pravice je leta 2014, po dvaindvajsetih letih, razsodilo, da so bile vsem tem ljudem kršene temeljne človekove pravice. Škoda vsem tem žrtvam še do danes ni bila popravljena v celoti, mnogo njih je pa žal že pokojnih.
V spomin in opozorilo naj navedem samo nekaj članov takratne vlade, ki je leta 1991 sprejela takšen necivilizacijski, nekateri pravijo celo genociden zakon: Alojz Peterle, predsednik vlade; Igor Bavčar, minister za notranje zadeve; Janez Janša, obrambni minister; Dimitrij Rupel, zunanji minister; Jelko Kacin, minister za informiranje itd. Vsaj štirje od njih so bili člani Zveze komunistov, danes pa so vsi ekstremni antikomunisti, na kar je o spreobrnjenih komunistih opozarjal že pokojni Ivan Kramberger. Ne nazadnje so vsi navedeni avtorji tega necivilizacijskega zakona tudi udeleženci znane afere vrnjenih odlikovanj v »Bata vrečki«
Prav tako si ti nepozabni »osamosvojitelji iz kleti v Cankarjevega doma« danes neumorno prizadevajo za Muzej osamosvojitve, kjer bi se prikazovalo njihovo herojstvo samo po njihovi interpretaciji. Pri tem jim neomajno stoji ob strani strankarska veteranska organizacija VSO – Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve, ki šteje nekaj sto članov, mnogo njih pa sploh ni bilo udeleženih v vojni za Slovenijo. Pri vseh teh razdvajanjih slovenskega naroda se vedno pojavljajo eni in isti ljudje, seveda tudi vsi zgoraj navedeni.
Nasproti strankarski VSO pa stoji nesporno prava veteranska organizacija ZVVS (Zveza vojnih veteranov vojne za Slovenijo) in Sever (Zveza policijskih veteranov), ki skupaj štejeta trideset tisoč članov, od tega 24.000 aktivnih udeležencev vojne za Slovenijo. Zanimivo je, da ti dve veteranski organizaciji ne podpirata strankarskega in ideološkega Muzeja osamosvojitve, temveč zahtevata, da se desetdnevna osamosvojitvena vojna obeleži po zgodovinskih in strokovnih načelih.
Tudi Borut Pahor se je oglasil glede zgoraj navedenega Nacionalnega dneva spomina na žrtve komunizma in ga podprl. V zvezi s tem sprašujem bivšega predsednika, ali bi podprl tudi moj predlog vladi, da proglasi Dan spomina žrtev izbrisa prebivalcev Slovenije. Menim, da je Borut Pahor vsaj moralno vpleten in soodgovoren za ta diskriminatoren zakon, saj je bil takrat aktiven poslanec parlamenta, ki je sprejel ta zakon, in ni bilo slišati, da bi protestiral, niti takrat niti kasneje.
Gorazd Cuznar, Črnomelj
