Milan Kundera je dramo Jacques in njegov gospodar napisal leta 1971 v času po sovjetskem vdoru na Češkoslovaško, ko zaradi svojih političnih stališč ni mogel objavljati. Na vabilo, da pod tujim imenom napiše priredbo Idiota F. M. Dostojevskega, se je odzval z gledališko priredbo romana enega vodilnih predstavnikov francoskega razsvetljenstva Denisa Diderota Fatalist Jacques in njegov gospodar, so zapisali v Drami.
Protagonista igre Jacques in Jacquesov gospodar potujeta po prostranem, odprtem svetu ter se med potovanjem kratkočasita s pripovedovanjem opolzkih zgodbic in zastavljanjem težkih filozofskih vprašanj. Ob tem se ves čas sprašujeta, kdo sta, kam potujeta, ali je odgovornost oziroma krivda za lastno »usodo« njuna ali pa je določena nekje zgoraj, v nekem širšem, večjem načrtu, a nobeden od njiju ni zmožen spremembe in preobrazbe.
Režiser Dorian Šilec Petek je povedal, da Diderot v izhodišču izpostavi dve glavni temi – vprašanje fatalizma in vprašanje razuma. Kundera pa je po njegovih besedah izhajal iz presunjenosti ob tankih, ki so v imenu ljubezni do češkoslovaških prebivalcev vdrli v državo. Za dispozitiv je vzel, kako lahko strast ali krinka strasti opravičuje največje monstruoznosti, ki jih počnemo drug drugemu. Sami v osnovi nagovarjajo vprašanje, kateri so tisti mehanizmi v nas, preko katerih postanemo slepi ali pa se celo odločimo, da ne bomo več stremeli za objektivno dobrim, ampak za tistim, kjer je naše lastno bivanje tisto, ki postavlja normo, kaj je resnica sveta.
Timon Šturbej, ki igra Jacquesovega gospodarja, je povedal, da se je bilo težko spopasti z besedilom »zaradi težke izgovorljivosti misli z nekimi idejami, ki so globoko filozofske«. Branko Šturbej, ki igra Jacquesa, pa je izpostavil, da se mu zdi pomembno, da je to besedilo prišlo v roke mladi generaciji, »da se ta sooči s težavami človeka, ki so na videz stvar preteklosti, a se zelo hitro zavemo, da so stvar slehernega trenutka«. sta
