Ko vozim po avtocesti, sem denimo na območju trojanskih predorov pri predpisani hitrosti sto kilometrov na uro nenehno obsevan, zvočno obremenjen ali z gestikulacijami obdarjen od voznikov avtobusov, kamionov in osebnih vozil, ko prehitevam tista tovorna vozila, ki so za čuda kot jaz in vozijo po tam veljavnih prometnih predpisih. Ko se peljem po prehitevalnem pasu avtoceste 130 kilometrov na uro mimo neskončnih kolon tovornih vozil in sem kot tak v napoto, prav tako. Ko se vozim po lokalnih in regionalnih cestah 50, 60, 70, 90 kilometrov na uro, moram bolj zbrano spremljati situacijo za mano kot tisto spredaj. Da ne omenjam, kaj vse se dogaja za mano, ko predvidevam prehod čez prehod za pešce in pred njim ustavim. Osem od desetih situacij sledi temu, da je ob prometu za mano ob tej situaciji bliskanje, hupanje, kazanje sredinca ...
Želim povedati, da se popolna individualizacija družbe še najbolj pokaže v prometu, če to ni sistemsko pokrito v smislu vzgoje, nadzora, sankcioniranja – in temu sledi na dolgi rok. Vsak voznik je za volanom svojega avtomobila »capo di banda«, in če vidi samo sebe, če dojema vso infrastrukturo samo kot servis, namenjen njemu, se tako obnaša na cesti, vpliva na dogajanje v prometu; vse ve, vse obvlada, vsi ostali udeleženci so mu samo motnja, za vsako storjeno neumnost najde vzrok drugje, pri drugem. In če take uporabnike prometne infrastrukture množimo, dobimo situacijo, v kakršno smo ujeti na cestah že kar nekaj časa. Zakaj so potrebne solopolitične akcije, denimo zniževanja kazni za prehitro vožnjo? Zakaj na cestah po državi ne opažam redne prisotnosti vozil prometne policije? Ne razumem poante napovedanih akcij prometne policije. Sam vidim to samo kot odkljukano v letnem poročilu za izvedbo preventive na cesti. V praksi te nimajo nikakršnega smisla. Zakaj se ne uvede, podobno kot avtocestna policija (ki je, mimogrede, na terenu še ne opažam), oddelek za ozaveščanje voznikov o pomenu sobivanja vseh uporabnikov prometne infrastrukture? In to s prisotnostjo na terenu povsod. Ta bi sankcioniral evidentirane prekrške in hkrati ozaveščal o objestnosti, nestrpnosti ...
Ni dovolj, da se primerno izobrazi novi voznik, treba je delati tudi s tistim starejšim in še starejšim, tistim pametnim in tistim še pametnejšim, ves čas. Tako, da bo voznik to sprejel. In to niso napovedane akcije ali merjenje hitrosti iz zased na za to neprimernih krajih ali aroganca policistov v dialogu ali neprimerno poseganje v prometno zakonodajo ali dvotirno sankcioniranje in podobno! Ljudje pa umirajo, ves čas in po nepotrebnem. Zato, policist, prosim, služi narodu tako, da se bo tvoja strokovna izobrazba primerno odrazila v dvigu prometne varnosti, dvigu ozaveščenosti kulture rabe prometne infrastrukture in ne nazadnje varovanju zdravja in življenja udeležencev v prometu.
Brane Kostrevc, Dobrova