OECD je nedavno predstavil zadnjo različico poročila Pensions at a glance 2023, ki predstavlja dragocen vir informacij o trenutnem stanju pokojninskih sistemov po vsem svetu, pri čemer se osredotoča na ključne vidike: demografske spremembe, indeksacijo pokojnin in trajnost njihovega financiranja. Poudarja tudi pomen rednih posodobitev pokojninskih sistemov za ohranjanje stabilnosti in socialne varnosti prebivalstva.

V luči prihajajoče pokojninske reforme v Sloveniji so te ugotovitve, ki jih povzemamo v nadaljevanju, še posebej relevantne, saj lahko ponudijo vpogled v globalne trende in najboljše prakse, ki bi lahko bile uporabne pri oblikovanju novih politik. Zato je ključno, da razumemo izzive in možnosti, ki jih prinaša poročilo, ter jih smiselno uporabimo v nacionalnem kontekstu.

Inflacija in pokojnine

Epizoda preteklih dveh let z visoko inflacijo spreminja standardno razmišljanje o indeksaciji pokojnin. To vprašanje se po letih pozabe vrača v ospredje. Zaradi padajočih realnih plač je indeksacija cen v kratkem roku postala ugodnejša za upokojence kot indeksacija plač. Vendar pa je za javne finance ali ponudnike pokojnin dražja, kot se je prvotno pričakovalo.

Več kot polovica držav OECD z javnimi pokojninami pred inflacijskimi trendi popolnoma ščiti upokojence. Te države pokojnine usklajujejo s cenami ali s cenami plus rastjo realnih plač (ali z delom teh), če so pozitivne. S pogosto indeksacijo se namreč ohrani kupna moč upokojencev.

Razvoj pričakovane življenjske dobe

Pričakovana življenjska doba starejših ljudi se je po letu 2021 zvišala, potem ko je leta 2020 povprečno padla za približno pol leta. Vendar pa se je trend pridobivanja pričakovane življenjske dobe pri starosti 65 let od približno leta 2012 upočasnil. Izjemno povečanje pričakovane življenjske dobe je eden največjih dosežkov prejšnjega stoletja. Tovrsten trend naj bi se nadaljeval, čeprav se je v zadnjem času, zlasti zaradi covida-19, upočasnil.

Leta 2022 je povprečna pričakovana življenjska doba pri starosti 65 let znašala 83 let za moške in 86,2 leta za ženske. Najvišja je bila za ženske na Japonskem (89,9 leta) in za moške v Avstraliji, na Novi Zelandiji in v Švici (85,3 leta ali več), najnižja pa za ženske v Kolumbiji, na Madžarskem in Slovaškem (pod 83 let) ter za moške v Litvi (78,1 leta). Povprečna pričakovana življenjska doba pri starosti 65 let naj bi se v državah OECD do leta 2065 povečala za 4,4 leta med ženskami in 4,9 leta med moškimi.

Pomembni ukrepi pokojninske politike v državah OECD

Nizozemska je izvedla sistemsko reformo zasebnih pokojnin iz tako imenovanih defined benefit v defined contribution sisteme. Španija je formalno odstranila avtomatične mehanizme prilagajanja, ki so bili prej določeni z zakonom, da bi zagotovila finančno vzdržnost. Kostarika je podaljšala referenčno obdobje za pretekla plačila, uporabljena za izračun pokojnin, z 20 zadnjih let na 25 najboljših let.

Slovaška je ponovno vzpostavila povezavo ena na ena med upokojitveno starostjo in pričakovano življenjsko dobo. Švedska je dvignila upokojitveno starost in jo bo povezala z dvema tretjinama pridobljenih let pričakovane življenjske dobe. Kostarika, Češka in Francija so zaostrile zgodnje ali minimalne upokojitvene starosti.

Upokojitvena starost se bo povečala v treh petinah držav OECD. Le Kolumbija, Kostarika, Madžarska, Izrael, Poljska in Turčija bodo še vedno ohranili razliko med spoloma. Povprečna normalna upokojitvena starost se bo povečala s 64,4 leta za moške, ki se zdaj upokojijo, na 66,3 leta za tiste, ki začenjajo svojo kariero.

V zadnjih dveh letih sta Slovaška in Švedska uvedli povezavo med svojimi upokojitvenimi starostmi in pričakovano življenjsko dobo, s čimer sta se pridružili Danski, Estoniji, Finski, Grčiji, Italiji, Nizozemski in Portugalski. O vzpostavitvi povezave med upokojitveno starostjo in pričakovano življenjsko dobo se prav tako razpravlja na Češkem in Norveškem. Upokojitvene starosti se bodo na podlagi trenutne zakonodaje do leta 2060 povišale za približno dve leti. Predpostavljajoč vstop na trg dela pri starosti 22 let v letu 2022 se bo povprečna normalna upokojitvena starost povečala na 66,3 leta za moške in na 65,8 leta za ženske v povprečju v vseh državah OECD. Vidimo lahko, da imamo v Sloveniji eno najnižjih zahtevanih upokojitvenih starosti, v trenutni zakonodaji pa nimamo predvidenega nobenega povišanja. Prav tako je veliko držav izboljšalo spodbude za odložitev upokojitve in delo po upokojitvi.

Vedno več držav uvaja samodejno vključitev v pokojninske sklade

Število držav OECD, ki so uvedle samodejno vključitev za vse zaposlene v zasebne pokojninske sklade tako imenovanega drugega pokojninskega stebra, se še naprej povečuje. Slovaška se je pridružila Litvi, Novi Zelandiji, Poljski, Turčiji in Veliki Britaniji, ki so v zadnjih 15 letih uvedle programe samodejne vključitve, kmalu naj bi ji sledila tudi Irska. Slovaška je samodejno vključitev zakonsko določila novembra 2022. Pred uvedbo samodejne vključitve je bil vpis v shemo prostovoljen, tako kot zdaj velja v Sloveniji, ko se zaposleni lahko prostovoljno vključijo v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, delodajalci pa ga prav tako omogočajo zaposlenim na prostovoljni osnovi.

Irska je v postopku vzpostavljanja samodejne vključitve v pokojninske sklade za zaposlene, ki trenutno niso zajeti v pokojninske sheme delodajalcev. Predlagan zakon za ustanovitev sheme se trenutno pripravlja, pričakuje pa se, da bo parlament zakonodajo sprejel leta 2024. Ko bo ukrep začel veljati, bodo delavci, stari med 23 in 60 let, ki trenutno niso zajeti v pokojninsko shemo, avtomatično vključeni v nov sistem varčevanja za pokojnino pod pogojem, da zaslužijo več kot 20.000 evrov na leto. Delavci, ki ne izpolnjujejo teh meril, se lahko prostovoljno pridružijo shemi. Za vsake tri evre, ki jih bo prispeval zaposleni, bo delodajalec dodal še tri evre, država pa bo prispevala en evro.

Predlogi za uvedbo samodejne vključitve v pokojninske sklade so bili podani tudi že v Sloveniji. Kot pravi Žiga Vižintin iz Pokojninske družbe A: »V Sloveniji je danes v tako imenovani drugi pokojninski steber vključenih dobrih 60 odstotkov zaposlenih oziroma 35 odstotkov, če odštejemo javne uslužbence, ki so vključeni obvezno. Ta delež v zadnjih letih stoji in po izkušnjah drugih držav ga s finančnim opismenjevanjem ne bomo bistveno povečali. Če hočemo v pokojninske sklade vključiti še preostalo polovico zaposlenih, potrebujemo odločnejše ukrepe, med katerimi se je v zadnjem desetletju po svetu najbolj potrdila prav samodejna vključitev v pokojninske sklade. Po tem principu samodejno vključimo v pokojninske sklade vse zaposlene, ti pa imajo pravico, da v določenem časovnem oknu od vključitve izstopijo. Po izkušnjah iz ZDA in Velike Britanije le okoli 10 odstotkov vključenih izstopi in na tak način lahko stopnje vključenosti dvignemo s 60 na 90 odstotkov vseh zaposlenih, kar je ogromna razlika. Če vgradimo v shemo še samodejno poviševanje vplačil (na primer začnemo z dvema odstotkoma bruto plače, ki ju nato postopoma dvigamo proti osmim odstotkom), lahko v nekaj letih zagotovimo, da bo večina zaposlenih varčevala za dodatno pokojnino z zadostnimi vplačili. Tako si bodo poleg javne pokojnine zagotovili še primeren dodatek, ki jim bo omogočal dostojno življenje v pokoju, ne da bi dodatno obremenjevali javne finance. Ob tem ne pozabimo, da se pokojninski prihranki vlagajo nazaj na finančne trge in prek njih del tudi nazaj v domače gospodarstvo, tako da imajo večji pokojninski prihranki še dodatne multiplikativne učinke.«

Kje bo Slovenija dobila sredstva za javne pokojnine?

Pričakuje se, da bodo javni izdatki za pokojnine do leta 2050 narasli v 22 državah OECD. V Južni Koreji hitro naraščanje odraža tako staranje prebivalstva kot tudi še vedno zorenje pokojninskega sistema. V Sloveniji se pričakuje, da bodo javni izdatki še naprej rasli, saj so že nad povprečjem OECD in znašajo 10 odstotkov BDP v obdobju 2020–2022, do leta 2050 pa naj bi dosegli 15,7 odstotka ​BDP. Po teh napovedih bi pet drugih držav doseglo povečanje za približno tri odstotne točke BDP ali več: Belgija, Češka, Madžarska, Irska in Luksemburg. Nasprotno bi Danska, Estonija in Portugalska zabeležile padec za približno dve odstotni točki BDP, Grčija pa za več kot tri odstotne točke.