Deleži zdravnikov, ki so soglasja za nadurno delo preklicali, se po zdravstvenih domovih razlikujejo. »V nekaterih zdravstvenih domovih je umikov soglasij veliko, v nekaterih jih tako rekoč ni,« je dejala ministrica Valentina Prevolnik Rupel. Preklic soglasij se bo večinoma uveljavil po 30 dneh, zato bi problem lahko nastal s 1. marcem, je opozorila.
Težave bodo neizogibne
Direktorji bodo po njenih besedah do marca skušali najti najboljšo možnost organizacije, prioriteta je zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva. »To seveda lahko pomeni zmanjšanje dostopnosti, lahko se bo v ta namen zaprla kakšna ambulanta,« je dejala. Če bo do uveljavitve preklicanih soglasij z marcem res prišlo, bodo morali na primarnem nivoju zdravstva zapirati ambulante z namenom zagotavljanja nujne medicinske pomoči, pa je opozorila direktorica ZD Postojna Irena Vatovec. V ZD Postojna je soglasje za nadurno delo preklicalo 70 odstotkov zdravnikov. Reorganizacija dela bo neizogibna, težave pričakujejo na pediatriji, saj jim primanjkuje pediatrov. V družinskih ambulantah bi delo lahko potekalo tako, da bi bil družinski zdravnik, ki bi ponoči dežural za potrebe zagotavljanja nujne medicinske pomoči, naslednji dan prost. Tako bi ambulante družinske medicine delovale v omejenem obsegu, česar pa si Irena Vatovec ne želi.
Nekatere bolnišnice so medtem že napovedale, da bodo svojim zdravnikom, ki so preklicali soglasja za nadurno delo, preklicale soglasja za delo pri drugih izvajalcih. To pa skrbi direktorje zdravstvenih domov, saj denimo nekateri radiologi občasno delajo tudi v zdravstvenih domovih, je opozorila ministrica. Take težave bi imeli tudi v ZD Postojna, odpadla bi zdravstvena dejavnost ortopedije, kirurgije in pulmologije. Na vprašanje, koliko časa bo ob uveljavitvi umika soglasij zdravnikov za nadurno delo zdržal slovenski zdravstveni sistem, je ministrica odgovorila, da je to odvisno od števila preklicanih soglasij. Računa, da bodo vse podatke prejeli do jutri.
Poslanci ministrici: preverite pravne podlage
Poslanci koalicijskih Gibanja Svoboda, SD in Levice so na ministrico Valentino Prevolnik Rupel naslovili pobudo. V njej ministrstvo pozivajo, naj preveri, ali še vedno obstaja pravna podlaga za veljavnost soglasij zdravnikom za opravljanje dela pri drugih izvajalcih. »V javnosti se že pojavljajo opozorila o številnih zlorabah, med drugim naj bi zdravniki zavračali obravnavo pacientov v okviru svoje službe v javnih zdravstvenih zavodih in jih celo napotovali v svoje zasebne ordinacije, kjer jim ponujajo samoplačniške storitve,« so navedli. Soglasje k takemu opravljanju dela mora podati direktor javnega zdravstvenega zavoda za največ 12 mesecev, in sicer vedno, kadar so izpolnjeni vsi zakonsko določeni pogoji. Zdravstveni delavec, ki se mu soglasje poda, pa ne sme odklanjati nadurnega dela, pripravljenosti in morebitnih drugih oblik dela v javnem zdravstvenem zavodu. Ministrstvu koalicijski poslanci predlagajo še, naj direktorje javnih zdravstvenih zavodov opozori na dosledno spoštovanje zakonske prepovedi konkurenčne dejavnosti, ki velja tako po zakonu o delovnih razmerjih kot po zakonu o gospodarskih službah.