Premier Robert Golob je danes na svojem prvem dvostranskem obisku v tujini obiskal nemškega kanclerja Olafa Scholza. Obisk je bil namenjen krepitvi dvostranski odnosov in vnovičnem repozicioniranju Slovenije med državami jedrne Evrope, kar je eden izmed temeljnih zunanjepolitičnih ciljev nove slovenske vlade.
»Nimamo odprtih tem,« je o dvostranskih odnosih po pogovorih s Scholzem dejal premier Robert Golob in spomnil, da je Nemčija najpomembnejša slovenska zunanjepolitična partnerica in vse od osamosvojitve države tudi najpomembnejša prijateljica naše države. »Vesel sem, da imamo partnerja, ki deli skupne vrednote in jih tudi ščiti,« je Scholz polaskal Golobu, s katerim se je sicer srečal že ob robu nedavnih vrhov EU in Nata. Ob izraženem prepričanju Scholza, da bosta dobro sodelovala, sta predsednika vlad nato predstavila teme pogovora, ki se je razumljivo vrtel predvsem okoli energetske krize in Zahodnega Balkana, kjer je že leta z gospodarskimi projekti v okviru Berlinskega procesa aktivna Nemčija, kancler Scholz pa se je nedavno mudil tudi na balkanski turneji.
Nad energetsko krizo s skupnim odzivom
»Vemo, da smo pred velikimi izzivi,« je soočanje s prehransko in energetsko krizo opisal Scholz. Po njegovi oceni bo potrebno narediti vse, da se zmanjša odvisnost od ruskega zemeljskega plina, se poveča oskrba z nafto in zemeljskim plinom od drugih alternativnih virov ter se doseže oskrba držav z obnovljivimi viri energije. »Energetska kriza je tema številka ena. Strinjamo se, da je Evropska unija najboljša platforma za soočanje s to krizo,« je dejal Golob in ocenil, da se ne Nemčija kot velika država, kaj šele manjše države kot Slovenija, same ne morejo soočiti z njo. Kot je dejal, sta se s Scholzem strinjala, da je potrebno med severom in jugom integracije okrepiti vlaganja v plinovode in daljnovode.
O soočanju z energetsko krizo v prihajajoči zimi je premier Golob navedel študije evropskih operaterjev, po katerih se lahko ta kriza prebrodi s skupnim udejstvovanjem držav. Omenjal je sinergije držav in varčevanje plina, zato da bi se najhladnejši letni čas prebrodilo brez prisilnih redukcij. O teh vprašanjih – tako Golob – se bodo evropski voditelji še veliko pogovarjali na prihajajočih evropskih svetih, predvsem oktobrskem.
Ljubljana in Berlin za pospešitev širitvenega procesa
Druga velika tema dobro uro trajajočih pogovorov je bil Zahodni Balkan, kjer se obe državi zavzemata za pospešitev pridružitvenega procesa. Scholz je spomnil, da so nekatere države v evropski čakalnici že dvajset let, zaželel pa si je ponovno pospešitev pridružitvenega procesa, zato da bi zahodnobalkanske države kmalu postale članice.
»To je predolgo,« je o dvajsetletnem čakanju na članstvo v EU menil tudi Golob, ki se je zavzel za iskanje načinov, kako bi države bile deležne korakov in uspehov na poti približevanja Evropski uniji. »Razmišljamo o tem, kako bi francosko idejo o širši Evropi približali državam,« je dejal Golob, ob čemer pa je pristavil, da pri pogojih doseganja pravne države ne bo odpustkov. Pravno državo je potrebno doseči prej, ne pa po vstopu v EU, je poudaril.
Scholz ima razumevanje za revizijo nakupa boxerjev
Bežno so se pogovori med premierjema vrteli tudi okoli potekajoče revizije nakupa boxerjev in zastale krožne izmenjave orožja, o čemer se je kot pomoč Ukrajini s Scholzevo vlado začela pogovarjati prejšnja Janševa vlada.
Scholz je zgolj na kratko dejal, da imajo za posvetovalni proces nove vlade (torej revizijo) glede boxerjev polno razumevanje, Golob pa je pristavil, da zaradi revizije ne pričakujejo, da bi se zapletli odnosi med državama. Če bo revizija glede nakupa boxerjev neugodna, je Golob napovedal različne možnosti, »kako se iz te situacije izvleči«, brez da bi jih podrobneje pojasnil. Te naj bi predstavili javnosti v prihodnjih mesecih. Glede krožne izmenjave orožja za Ukrajino pa je Golob dejal, da se bodo pogovori o tem po današnjem srečanju še pospešili.
