Ob spremenjenih geopolitičnih okoliščinah Zahodnega Balkana je evropska komisija predstavila letna poročila o napredku sedmih držav z evropsko perspektivo na njihovi poti k polnopravnemu članstvu EU. Evropska unija je po začetku vojne v Ukrajini namenjala več pozornosti Zahodnemu Balkanu, tamkajšnje države pa so poudarjale nujnost pospešitve pridružitvenega procesa. Letošnja poročila o napredku pa so pokazatelj, da morajo države za članstvo v EU še veliko postoriti. Vendarle pa je največje presenečenje v poročilih predlog evropske komisije, da se Bosni in Hercegovini podeli status kandidatke za članstvo pod določenimi pogoji. Za podelitev takšnega statusa BiH sta se v zadnjih mesecih močno zavzemali Slovenija in Avstrija. Predlog komisije pa je predvsem posledica dejstva, da Zahodnemu Balkanu zaradi vojne v Ukrajini grozi dodatna destabilizacija, še posebej pa je ta skrb prisotna za BiH.
Ponudba ljudstvu, ne pa politični eliti
Komisija ne predlaga takojšnje podelitve statusa kandidatke Bosni in Hercegovini, temveč šele zatem, ko bo izpolnila osem od štirinajstih reform, pri katerih evropska komisija že od prej vztraja kot pogoj za začetek pristopnih pogajanj. Med temi osmimi pogoji so reforme na področju pravosodja, pregona organiziranega kriminala in korupcije, upravljanje z mejami, migracijska problematika in zagotavljanje svobode medijev. O predlogu evropske komisije bi evropski voditelji lahko najhitreje odločali na decembrskem vrhu.
»To je evropska ponudba ljudstvu BiH,« je poudaril evropski komisar za širitev Oliver Varhelyi. Dejal je, da bodo pozorno spremljali, kako bo politično vodstvo BiH izpolnjevalo omenjenih osem pogojev za dodelitev statusa kandidatke, pa tudi ostalih šest za začetek pristopnih pogajanj. Potem ko sta Ukrajina in Moldavija spomladi dobili status kandidatke kot politični signal, da sodita v Evropsko unijo, čeprav pogojev za to nista izpolnjevali, so se vrstile kritike, da je EU pozabila na BiH.
»Veter sprememb veje čez Evropo in ujeti moramo ta trenutek,« je dejala predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen. Čeprav v poročilu o napredku BiH ugotavljajo, da na političnem in drugih ključnih področjih ni bilo napredka, je Varhelyi ocenil, da si država status kandidatke sedaj zasluži. Služil naj bi kot spodbuda potrebnim reformam na številnih področjih. Varhelyi je pojasnil, da so v preteklosti poskusili z negativnimi vzvodi, sedaj pa so na vrsti pozitivni. Zunanja ministrica BiH Bisera Turković je predlog evropske komisije označila za zgodovinski in ocenila, da bo spodbudil reformni proces ter pripomogel k stabilizaciji celotne regije.
Večja usklajenost Srbije z EU bi bila pozitivna
Slabše novice kot BiH so včeraj dočakale Srbijo. Čeprav je naredila napredek na področju pravosodja, nanjo leti kritika – tako kot na Albanijo, Črno Goro, Severno Makedonijo in Kosovo – zaradi počasnih reform na področju vladavine prava, boja proti korupciji in svobode medijev. Toda največje kritike je Beograd deležen zaradi nesodelovanja pri evropskih sankcijah proti Rusiji in nasploh upada usklajevanja Srbije z zunanjepolitičnimi odločitvami Evropske unije. Raven usklajevanja (pridruževanje deklaracijam, odločitvam) se je z lanskih 64 odstotkov letos zmanjšala na 45 odstotkov. Varhelyi je poudaril, da se mora to usklajevanje izboljšati, od Beograda pa tudi pričakuje, da bo pristopil k sankcijam proti Rusiji.
Čeprav pridruževanje zunanjepolitičnim odločitvam EU ni pogoj za pristopna pogajanja, pa je Varhelyi poudaril, da ta dejavnik vpliva na države članice EU v pogajalskem procesu. Če bi Srbija bolj usklajevala svojo zunanjo politiko z evropsko, bi to lahko vplivalo na ugodno ozračje v državah članicah, je ocenil. Srbija bi lahko odprla nov sklop pogajalskih poglavij, vendar do tega zaradi zadržkov v Svetu EU ne pride. Kot pomemben korak za napredek na poti k članstvu v EU je Varhelyi opredelil tudi sklenitev dogovora o normalizaciji odnosov med Beogradom in Prištino.