Krško. Potem ko se je pred desetletjem Festival slovenskega šansona nekako izpel, ga letos prvi program Radia Slovenija ponovno obuja. »Ugotovili smo, da je zanimanja med glasbeniki spet dovolj in da v Sloveniji ustvarja veliko dobrih šansonjerjev,« pravi Teja Klobčar, glasbena urednica na prvem programu Radia Slovenija ter ena od dveh urednikov festivala. Tokrat ga selijo iz prestolnice, na teren. Tako bodo lahko novim slovenskim šansonom 6. maja prisluhnili v Krškem na prvem predizboru, drugi predizbor bo 14. maja v Murski Soboti, zaključni večer pa 28. oktobra v Rogaški Slatini. Oba predizbora bodo lahko poslušalci spremljali v neposrednem prenosu na prvem programu Radia Slovenija in v videoprenosu, zaključni večer pa bo neposredno prenašala TV Slovenija.
Velik odziv, težko delo za žirijo
Po besedah Klobčarjeve želijo s festivalom spodbuditi nastanek novih kakovostnih skladb in besedil v slovenskem jeziku. Na razpis je prispelo 66 šansonov in mnogi med njimi so bili odlični, zato je imela strokovna žirija težko delo, da je izbrala dvajseterico, pravi Klobčarjeva. Žirija v sestavi Rudi Pančur, Sandra Erpe, Alenka Gotar, Goran Dekleva in Lojze Kranjčan je pri izboru upoštevala prepričljivost in kakovost izvedbe, glasbeni izraz in domiselnost, še posebej pa so bili pozorni na besedila ter na skupno učinkovanje posameznega prijavljenega dela. Kot dodaja prav tako urednik festivala Andrej Prezelj, so se želeli s tokratnim festivalom nekoliko oddaljiti od tradicionalnega šansona. »Iščemo drzna besedila, drzne vsebine in menim, da smo to tudi dobili. Letos imamo zelo pisano druščino izvajalcev, nekateri prihajajo iz gledaliških vrst, drugi iz glasbenih, nekaj je uveljavljenih imen, veliko pa tudi novih.«
Na vsakem predizboru se bo predstavilo deset izvajalcev, med katerimi bo nova strokovna žirija izbrala po pet finalistov. Deseterica bo nato skozi poletje šansone posnela v studiu na Radiu Slovenija, jeseni pa z njimi nastopila na zaključni prireditvi v Rogaški Slatini, kjer bo Radio Slovenija podelil tudi nagrade za najboljše besedilo, najboljšo glasbo, obetavno mlado avtorico oziroma avtorja ali izvajalko oziroma izvajalca, veliko nagrado slovenski šanson 2023 za najboljši šanson v celoti ter nagrado občinstva (po izboru poslušalcev). Ob tej priložnosti bodo podelili tudi letošnjo Ježkovo nagrado.
Bogata zgodovina šansona
Festival šansona ima sicer na prvem programu Radia Slovenija bogato zgodovino. Prvi, tedaj še festival jugoslovanskega šansona je potekal med letoma 1984 in 1990. Zamislil si ga je Bojan Adamič, ki je skupaj s tedanjo glasbeno urednico na prvem programu Meri Avsenak v Rogaško Slatino privabljal šansonjerje iz vse Jugoslavije. Čez dobro desetletje se je festival vrnil na Radio Slovenija, takrat že kot festival slovenskega šansona, in med letoma 2001 in 2013 prinesel več kot sto novih izvirnih kakovostnih skladb, ki še danes bogatijo prvi program. »Ta glasba še danes ostaja zelo pomemben del naših glasbenih izborov. In prav to smo imeli v mislih, ko smo začeli snovati tokratno tretje poglavje slovenskega šansona,« je dejala Klobčarjeva. »Ker gre pri šansonu za močno povezavo besedila in glasbe, pri čemer je zelo pomembna tudi prepričljiva interpretacija, smo želeli, da bi te glasbe nastalo še več.«
Kot je dodala, sta pri šansonu zelo močno povezana besedilo in glasba, pri čemer je zelo pomembna tudi prepričljiva interpretacija. Šanson je glasbena zvrst, ki izvira iz Francije in so jo v preteklosti izvajali predvsem v kabaretih. Nesporna kraljica šansona je bila francoska pevka Edith Piaf, pri nas pa velja za pionirja šansona Frane Milčinski - Ježek, ki se je loteval zlasti satiričnega šansona. Večji razcvet je nato slovenski šanson doživel sredi 80. let z Iztokom Mlakarjem, Svetlano Makarovič, Janijem Kovačičem, Markom Brecljem, v zadnjih desetletjih pa je nekoliko drugačen pogled na šanson predstavljala zlasti Vita Mavrič.
