Aprila je minilo sedemindvajset let, odkar nam je Hubble pokazal, kako je videti tovarna zvezd. Tako astronomi kot laiki so navdušeno opazovali gromozanske stebre plina in prahu, ki so jih zato, ker v njih nastajajo nove zvezde, oklicali za stebre stvarstva. Posnetek je bil velikansko zmagoslavje za Hubbla, pri katerem so sicer kmalu po izstrelitvi v vesolje leta 1990 na leči odkrili drobceno napako, zaradi katere je več milijard dolarjev vreden teleskop na zemljo pošiljal posnetke v impresionistični tehniki. Ko so napako uspeli popraviti – nekako tako, kot da bi kratkovidnemu človeku nataknili ustrezna očala –, se je teleskop izkazal in namesto zmazkov začel pošiljati ostrejše posnetke. Eden takšnih je bila prva fotografija t.i. stebrov stvarstva, ki jih je v naslednjih letih posnel še nekajkrat. 

Stebri stvarjenja so del Orlove meglice, znane tudi pod imenom M16. Tisti z zares izostrenim pogledom jo lahko v jasnih julijskih nočeh ugledajo v ozvezdju Kače, ki je od našega planeta oddaljeno med 6500 in 7000 svetlobnih let. Čeprav so »stebri« gromozanski – v dolžino merijo toliko, kolikor svetloba prepotuje v štirih letih – za njihovo opazovanje človeške oči nikakor niso dovolj, nujen je zmogljiv teleskop v kombinaciji z izvrstnimi pogoji. 

Infrardeč pogled

Kaj se zgodi, če v goste oblake medzvezdnega prahu in plinov svoj pogled usmeri Hubblov naslednik, še bistveno zmogljivejši teleskop James Webb, ki je svojo misijo začel v začetku letošnjega poletja? Opremljen z naprednimi infrardečimi instrumenti visoke resolucije je zmogel pogledati v notranjost t.i. stebrov in nam uspel pokazati, kako nastajajo nove zvezde. »Ko se znotraj stebrov plina in prahu oblikujejo vozli z zadostno maso in se začnejo pod lastno težo sesedati, se počasi segrejejo in sčasoma tvorijo nove zvezde,« je v sporočilu za javnost zapisala Nasa, ki je v sredo objavila osupljivo fotografijo »zvezdne porodnišnice«, kot so stebre stvarjenja poimenovali v nekaterih tujih medijih. Na fotografiji, ki prikazuje velikanske zlatorjave, na stalagmite spominjajoče stebre sredi vesolja, se svetlika nešteto zvezd, bistveno več, kot jih je uspel posneti katerikoli teleskop doslej. Ob robovih stebrov so nekakšne lavi podobne valovite črte, glede katerih pri Nasi pojasnjujejo, da gre za »izstrelke iz zvezd, ki še vedno nastajajo«, torej mladih in nemirnih zvezd, starih šele nekaj sto tisoč let. 

Če bi obstajala možnost, da bi se v tem hipu teleportirali v Orlovo meglico, stebrov tam morda sploh ne bi več videli. Skupina astronomov je namreč pred leti predstavila tezo, da je udarni val neke supernove uničil stebre že pred 6000 leti, dokaz o njihovem sesutju pa je še na poti do nas. Tudi če je teza pravilna, se lahko opazovanja stebrov nadejamo še naslednje tisočletje, saj so od našega kotička vesolja oddaljeni 7000 svetlobnih let. 

James Webb teleskop vesoljni pojav fotografija stebri stvarstva Nasa