V dimnikarstvu smo imeli trdne koncesije, ministrstvo za okolje in prostor tedanje ministrice Irene Majcen pa je naročilo preverjanje javnega mnenja, iz katerega je izhajalo, da je večina zadovoljna s koncesijskim sistemom. MOP naroči študijo prof. dr. Jožetu Mencingerju, ki ravno tako v študiji ne najde vzroka za ukinitev koncesijskega sistema. Prof. dr. Rajko Pirnat v svojih zapisih ravno tako ne najde pravnega vzroka za spreminjanje koncesijskega sistema.
Ta problematika se je pred ukinitvijo koncesioniranega sistema obravnavala na strokovnem posvetu ZEG v Moravskih Toplicah, enkrat je bil temu posvečen dvodnevni posvet s številnimi strokovnjaki. Odločitev zakonodajalca je bila, da se gre v licenčni sistem po angleškem vzoru (?). Na zakon o dimnikarskih storitvah je bilo več pripomb kot členov tako s strani izvajalcev, vladne ter državnozborske pravne službe kot tudi ZEG. Pripombe v glavnem niso bile upoštevane.
In dimnikarstvo danes? Vsi deležniki pri razpravah, uporabniki storitev in izvajalci v Sloveniji ugotavljamo, da zakon o dimnikarskih storitvah ni izpolnil pričakovanj. Onesnaženost zraka se ne zmanjšuje; število dimniških požarov ne upada; število zadušitev z CO ne upada; število umrlih zaradi obolevanj zaradi onesnaženega zraka ne upada; stroški zdravljenja zbolelih ne upadajo; stroški delodajalcev zaradi bolniških ne upadajo; večji del dimnikarjev nima interesa za izobraževanje in tehnološko opremljanje; dimnikarska stroka že dolgo nima šolskega strokovnega izobraževanja (kot gozdarji, avtomehaniki …).
In dimnikarstvo jutri? Ponujene zapisane strokovne rešitve za spremembe ZDIMS gredo v smeri dviga strokovnosti, kot so večnivojske licence, podelitev in odvzem licenc, preglednost pokritosti terena, ureditve cenovne politike, ureditve evidenc tako, da bodo vsi izvajalci izdajali račune in plačevali davke, vse to v cilju zmanjšanja onesnaževanja zraka (PM delci), manj obolelih, manj požarov, manj zadušitev.
Dosedanje rešitve v ZDIMS povzročajo nam uporabnikom, pa tudi tistim izvajalcem, ki vestno opravljajo dimnikarska delo, vsakodnevni stres. Mar ni stresno, ko ne dobiš dimnikarja, ko je zunaj mrzlo in ne moreš kuriti? Mar ni stresno, ko vsak dan prejemaš na kupe ponudb od dimnikarjev, ki jih nisi izbral? Mar ni stres, ko dimnikar pride k stranki in stranka pravi, da je pred pol ure že drugi opravil storitev? Mar ni stres, ko nam zagori in dostikrat smrdi, ker nekateri nimajo dimnikarja? Mar ni stres, ko dihamo dimne pline v stanovanju? Vse to moramo s predlogi sprememb novele ZDIMS čimprej odpraviti.
Naš cilj je, da dimnikarsko službo v Sloveniji uredimo v skladu z našimi specifikami. V Sloveniji se zaradi terena, vetrov, starosti kurilnih naprav itd težko primerjamo z drugimi državami. Mi moramo službo urediti tako, da bo kos vsem nalogam. Tisti, ki so proti urejeni dimnikarski službi, pa naj gredo na alternativne vire in tako ne bodo kršili 72. in 15. člena Ustave RS. Da bi dosegli zastavljeni cilj, bo treba spodaj zapisane trende spremeniti tako, da se bodo zmanjševali oziroma pričeli upadati.
Karel Lipič, univ. dipl. ing. predsednik Zveze ekoloških gibanj (ZEG)